Alpinistične novice 11/1994

Nova smer je v Cerro Torreju nastala v ekstremnih težavah

Janez Jeglič, Marko Lukič in Miha Praprotnik so preplezali novo smer v južni steni – Slovenski alpinisti so bržčas edini, ki imajo tri prvenstvene smeri v tako zahtevni gori – Vrhunec Patagonije
Člani alpinistične odprave Janez Jeglič (Aesse Italija, AO Domžale), Marko Lukič (AO Kozjak) in Miha Praprotnik (AO Ljubljana-matica) so 25. februarja preplezali novo smer ekstremnih težav v južni steni Cerro Torreja (3128 m) v argentinski Patagoniji. Ocena smeri je VIII-, A4, 90° in višina 800 m oz. 22 dolgih raztežajev.
V steno so vstopili enajstkrat, da so smer preplezali do konca. V baznem taboru in na gori so bili mesec in pol. V vsem tem obdobju je bilo zares lepih samo šest dni. Steno so preplezali v ekspedicijskem stilu in porabili 770 m statičnih vrvi. Med plezanjem so uporabljali vse vrste tehnične opreme, najkoristnejši pa so bili ameriški noži, hudičevi krempeljci in vse vrste trendov. Pot od baze do stene so prehodili šestnajstkrat. Najprej po ledeniku Adela, zaradi rušenja sera-kov pa so se pozneje preusmerili pod El Mocho, na daljšo, a varnejšo pot.
Južna stena ima najmanj sonca od vseh sten v Cerro Torreju – ob lepem vremenu dve uri in pol na dan – in takrat teče po steni voda in padajo kosi ledu in snega. Skala v smeri je slaba, polna krušljivih lusk in samo tri raztežaje so lahko preplezali v plezalnikih. Za napredovanje so zavrtali samo en svedrovec, na stojiščih pa povprečno po enega.
To je tretja nova smer, ki so jih slovenski alpinisti preplezali na Cerro Torre. Ta vzpon je v obdobju 93/94 po besedah Janeza Jegliča najboljše alpinistično dejanje v Patagoniji. Z njim naj bi bili naši alpinisti edini, ki imajo dokončane tri nove smeri od skupaj šestih na to goro (Italijani imajo dokumentirano eno smer od treh, ki naj bi jih speljali nanjo), Janez Jeglič pa je edini alpinist s tremi novimi smermi v njej, poleg tega pa je preplezal še klasično Maestrijevo smer.
Kronologija odprave je taka: iz Ljubljane so odšli 5. januarja letos in 14. 1. prišli v bazni tabor. 15.1. zvečer so se že odpravili, pripravljeni na alpski stil, k steni. Bivakirali so na ledeniku Adela in 16. 1. zvečer prispeli do vznožja južne stene. 17. 1. so si začrtali smer vzpona in preplezali en raztezaj z oceno VII+. Ob vznožju so skopali snežno votlino, ker pa se je vreme pokvarilo, so sestopili v bazo, kjer so si postavili kolibo. Pod steno so odšli spet 22. 1. popoldne. Po šestih urah in pol hoje ter dvournem iskanju in kopanju snežne votline so se ob polnoči spravili spat, Jeglič in Praprotnik brez spalnih vreč, ker sta bili popolnoma premočeni. Naslednji dan se je Jeglič vrnil v bazo sušit obleko in spalne vreče, Lukič in Praprotnik pa sta preplezala dva raztežaja A2+ in A1. Odločili so se, da bodo vzpon nadaljevali v ekspedicijskem stilu. 24. 1. so zaradi slabega vremena, ki je trajalo do 4. februarja, odšli v bazo. Ta čas so izkoristili za trening in celo prestavili kolibo na varnejše mesto, ker so jim trekingaši kradli plezalno opremo.
4. 2. se je vreme izboljšalo in so odšli pod steno. Ker niso našli snežne luknje, so bivakirali na prostem. Drugi dan so izkopali staro votlino, dobrih šest metrov pod površino. Še isti dan sta Jeglič in Praprotnik preplezala zahteven raztezaj (A3) pod strehami, pod katerimi so bili snežni balkoni in preko katerih je tekla voda. 6. 2. gresta kljub dežju Jeglič in Lukič v steno. Tri ure sta porabila za 15 m, potem pa sestopila v bazo. 7. 2. popoldne se je vreme spet zboljšalo. Lukič in Jeglič sta šla proti steni, na pol poti bivakirala, 8. 2. nadaljevala do vznožja in isti dan dokončala raztezaj A4 ter preplezala še drugega (A2, VI+).
9. 2. sta splezala dva raztežaja do VI+, A2+, 10. 2. tudi dva (VII+, A3, VI+, A1). Že po prvem raztežaju je začelo močno snežiti. 11. 2. sta zlezla tri nove raztežaje (od 55 st. do VIII-) 12. 2. sta nadaljevala Praprotnik in Jeglič in po dveh raztežajih zgubila ročaj za vrtanje svedrovcev, zato je Jeglič sestopil v bazo po novega. 13. 2. je za njim prišel še Praprotnik, ker se je pokvarilo vreme. 16. 2. gredo spet pod steno in se naslednji dan zaradi vremena vrnejo. 24. 2. sta Lukič in Praprotnik splezala tri raztežaje (od 65 st. do A3), naslednji dan pa Lukič in Jeglič v slabem in vetrovnem vremenu še štiri; medtem se jima je pridružil še Praprotnik in ob 21. uri so priključili novo smer na klasično Maestrijevo pri Banana Cracku.
Zgornji del gore je bil v oblakih, zvečer pa se je še poslabšalo, zato so se začeli po vrveh spuščati po Maestrijevi smeri, malo pred polnočjo prišli do robne razpoke na Rami in bivakirali. 26. 2. zjutraj so zaradi še vedno slabega vremena premočeni nadaljevali sestop po Maestriju in naprej do baze; 1. 3. so spod stene pobrali opremo in zaključili odpravo.
Odpravo so podprli Podkomisija za vrhunski alpinizem pri KA PZS, KOTG pri PZS, Elektro Ljubljana, Gorenjski tisk, Tiskarna Tone Tomšič, SKB nepremičnine in leasing, občina Domžale, Kolpa, INNTAL Petrovče, Kastner in Öhler Mari bor, PD Matica, UNIQUE, SVS Reebok, Montana in Vrvplet Domžale.

ALEŠ BJELČEVIČ JANEZ JEGLIČ

Drugo tekmo v lednem plezanju je dobil Kozjek
Plezanja po slapu Pod skalco v Bohinju se je udeležilo 18 tekmovalcev – Odslej vsako leto?
BOHINJ – Po dobro organizirani in obiskani lanski tekmi, kjer je zmagal Janez Jeglič pred Slavcem Svetičičem, je alpinistični odsek Bohinj pod vodstvom Andreja Pikona tudi letos pripravil tekmo, ki pa so jo zaradi slabega vremena uspeli izvesti šele 26. februarja; slap je namreč zamrznil šele v drugi polovici februarja, zato niti ni bilo časa za večjo reklamo. Kljub temu se je tekme udeležilo osemnajst tekmovalcev, štirje več kot lani.
Slap je bil visok 45 metrov in ocenjen V+. Po ogledu razmer na slapu in pogovoru s prijavljenimi so se dogovorili za pravila tekme: v predtekmovanju so vsi plezali na čas do vrha slapu, najhitrejši iz predtekmovanja pa so se pomerili v po dveh nastopih v izločilnih dvobojih do polovice slapu. Za peto in nižje uvrščene so na koncu veljali rezultati predtekmovanja.
Tekmovalci, ki so bili na prvi tekmi v Bohinju leta 1993, so lahko izbirali štartne številke, kar se je pokazalo za ugodno, saj so imeli z višjimi številkami pregled nad rezultati.
Rezultati predtekmovanja: 1. Jernej Koritnik (AK Planika) 4:08,51; 2. Marko Čar (AO Žiri) 4:12,55; 3. Pavle Kozjek (AO Ljubljana-matica) 4:13,07; 4. Dušan Debelak (AO Štore) 4:37,09; 5. Franc Ferjan (AO Gorje) 4:50,10; 6. Lovro Cvetek (AO Bohinj Stopteam) 4:56,20; 7. Slavko Svetičič (AO Idrija) 5:05,29; 8. Janko Meglič (AO Tržič) 5:06,65; 9. Gregor Kresal (AO Ljubljana-matica) 6:03,72; 10. Tone Pavlič (AO Raduha) 6:34,97; 11. Sašo Lekič (AO Štore) 6:35,68; 12. Bojan Počkar (AO Železničar) 6:5,3,92; 13. Štefan Mlinarič (AO Železničar) 8:01,40; 14. Slavko Rožič (AO Tržič) 8:29,56; 15. Blaž Belhar (AO Tržič) 10:11,18; 16. Andrej Grudnik (AO Raduha) 10:50;19; 17. Andrej Pečjak (AO Domžale) 11:73,00; 18. Aljaž Anderle (AO Tržič) je odstopil.
V prvem polfinalu sta v dveh vzponih tekmovala Jernej Grudnik in Dušan Debelak. V prvem vzponu je Grudnik padel in dobil 30 sekund pribitka, v drugem je bil Grudnik sicer boljši za 16 sekund, a je v seštevku izgubil. V drugem polfinalnem delu je bil Kozjek najprej za 9 sekund hitrejši od Čara, v drugem vzponu pa je Čar padel. V tekmi za tretje mesto je bil Čar obakrat hitrejši od Grudnika za skupaj 12 sekund. V finalu, že pod žarometi, pa je bil Kozjek boljši od Debelaka, ki je dvakrat padel.
Končna razvrstitev prvih štirih je torej bila: 1. Pavle Kozjek 2. Dušan Debelak 3. Marko Čar 4. Jernej Grudnik.
Najboljši so dobili denarne nagrade iz sklada 1000 mark, pokale in materialne nagrade. Na tekmi je bilo okoli 500 gledalcev. Organizatorji se zahvaljujejo sponzorjem PD Srednja vas,Gorenjka Lesce, Lip Bled, Pečjak, SC Kobla, Žičnice Vogel, PD Bohinjska Bistrica, PD Bled, SK Bohinj, Alpinum, Alpin Šport, K2 šport.

(A. B.)

Prva ženska preplezalaBonattijevo smer
ZERMATT – Francozinja Cathrine Destivelle je kot prva ženska priplezala na vrh Matterhorna (4.478 m) po težki Bonattijevi smeri. Le-ta je ocenjena za eno izmed najtežjih v Alpah. Ime je dobila po italijanskem alpinistu Walterju Bonattiju, ki se mu je ta podvig kot prvemu posrečil leta 1965.

ALPINISTIČNE NOVICE

Turni smuk z Rodice
Alpinistični odsek Bohinj prireja v soboto, 19. marca, že 18. tradicionalni turni smuk z Rodice. Zbor udeležencev bo ob 7. uri na koncu gozdne ceste v Bareči dolini pod Suho (odcep z glavne ceste v Laškem rovtu pri tabli TNP bo dobro označen). Udeleženci naj imajo popolno zimsko opremo. Vzpon bodo spremljali člani AO in GRS, vendar je udeležba na lastno odgovornost.

(A. B.)

Zbor alpinističnih načelnikov
Komisija za alpinizem pri PZS sklicuje zbor načelnikov alpinističnih in plezalskih odsekov; ta bo v torek, 15. marca, ob 18. uri v sejni dvorani občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 (pri kinu Vič). Teme pogovora bodo mdr.: ustanovitev Komisije za športno plezanje (prej pod KA), ukinitev Podkomisije za gorsko vodništvo, kadrovske spremembe, registracija, novi alpinistični pravilnik.

(A. B.)

Treking v Sikim
Vsi, ki jih zanima kratek, a naporen treking skozi Sikim do vznožja Kangčendzenge, se lahko prijavijo na Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, fax 061/1322-140. Treking bo organiziran od približno 20. 4. do 10. 5. 1994. Udeleženci bodo krili samo svoje stroške. Če bi se stiki z Indijci zavlekli, bo treking po monsumu, od 20. 10. do 10. 11.

(A. B.)

Prvenstveni smuk s snežno desko
23. januarja je Marko Čar (AO Žiri) v Srednjem vrhu v krnskem pogorju s snežno desko presmučal kombinacijo Desne grape (v zgornjem delu) in Leve grape. Prvenstveni smuk je ocenil IV, 35°-50°, 400 m. 19. 1. pa je, tudi s snežno desko, presmučal Centralno grapo v severni steni Krna z oceno S5-/ III-, 45°-50°, 150 m.
22. 1. sta Marko Čar in Tone Tavčar preplezala Vikijevo svečo in Sinji slap na Jezerskem, 29. 1. pa še Spodnji (VI, 90°/70°-80°) in Zgornji slap (80°-90°, 50m) v Ledinskem vrhu. Februarja pa je Marko Čar sam preplezal tele reči: 17. 2. Slapove Predelice pod Predelom (V-, 85°/ 60°-70°, 120 m), 24. 2. Reščev slap v Koritnici (IV-, 90°/65°, 100 m) in 26. 2. Lukežev led (V-, 60-85°, 250 m).

PresmučalaHudičev žleb
Žiga Krofi in Tomi Pilipovič (AO Jesenice) sta 20. februarja presmučala Hudičev žleb v Prisojniku. Razmere so bile za smučanje zelo ugodne, le čez skok V zgornjem delu sta se morala pet metrov spustiti po vrvi. Ob tem prosita za podatek, koliko smukov je po tem žlebu že bilo. Pred tem pa sta presmučala še tole: Žiga Krofi Butinarjevo grapo (S5+) in Župančičevo v Mojstrovki, Tomi Pilipovič pa je smučal z vrha Špika po Levi grapi Lipnice (S5-) v Krnico.

AB

Pripombe k članku o Čedci
Po novici o vzponu Marka Carja in Uroša Ruparja čez varianto slapu Čedca je Drejc Karničar, dober poznavalec razmer nad Jezerskim, sporočil tole pojasnilo: da ne gre za pravi slap Čedca, tistega, ki ga je 1985. leta preplezal Jožef Povšnar, ampak za slap okoli petdeset metrov desno od njega. Pravi, da ta slap zamrzne vsako zimo, Čedca pa zelo redko, zadnja leta najraje v začetku zime – novembra ali decembra.
Čedca do zdaj torej še ni bila ponovljena, težek prvenstveni vzpon po desnem slapu pa lahko dobi svoje ime. Karničar tudi pravi, da po njegovi vednosti v zgornjem delu tega novo preplezanega slapu vsako leto manjka ledu, ki bi slap naredil preplezljiv. Isti slap so deset dni pozneje, 22. 2., preplezali tudi Gregor Kresal, Iztok Lemajič in Peter Benedik (AO Matica) v šestih urah. Kresal predlaga začasno ime – Desni krakČedce, višino ocenjuje na 80-90 m, dolžino na 100 m, preplezali so ga v dveh raztežajih, 60-in 40-metrskem, ter ocenili VI/ VI +, 95°/80°. Drugi raztežaj je bil mdr. zaradi padajočega kamenja precej nevaren – poleg številnih manjših se je med njihovim plezanjem odlomila en kubik velika skala in po Kresalovih besedah kar zamajala zgornji del slapu.

(A. B.)

Izšel bo vodnik po slovenskih plezališčih
V njem bo 1200 smeri iz 38 plezališč, v prednaročilu bo stal 2600 tolarjev. Ažuren in obenem prvi popoln popis

Konec marca bo založba SIDARTA izdala vodnik Plezališča Slovenije avtorjev Danila Cedilnika-Dena, avtorja risb, in Toma Česna, ki je zbral in uredil ves material. V njem je predstavljenih 38 plezališč in čez 1200 smeri od Primorske do Koroške.
V kratkem uvodu k vsakemu plezalnemu področju so popisane njegove značilnosti, navedena je lega stene glede na smer neba, karakteristika plezanja in najprimernejši čas ter najbližji kamp. Kjer je potrebno, so navedena tudi naravovarstvena navodila in omejitve, povezane z gnezdenjem zaščitenih ptic. V opombah pa so zbrani še taki koristni napotki, kot denimo – kje je v določenem plezališču mogoče plezati tudi ob dežju ali ko piha burja. Dostopi do vseh plezališč so prikazani s preglednim zemljevidom in vrisom pristopa.
Opis vsake smeri ima poleg ocene in višine tudi dva okenca, kamor si lahko označimo, ali smo smer splezali na pogled ali z rdečo piko. Inventar določenega plezališča je na uvodni strani prikazan tudi grafično, da se hitro vidi, koliko smeri določenih težavnostnih stopenj je v njem.
Vodnik ima na koncu še dodatek, v katerem so v zgoščeni obliki prevedeni v italijanščino, nemščino in angleščino podatki o vseh plezališčih. Vodnik je tiskan na kvalitetnem papirju z barvno naslovnico in opremljen z barvnimi posnetki plezališč in plezalcev. Ima 192 strani, format 125 x 210 cm in je vezan v mehke plastificirane platnice.
Prednaročniška cena je z vštetim prometnim davkom 2600 tolarjev, v redni prodaji bo knjiga 20% dražja. Knjigo lahko naročite po prednaročniški ceni do 25. marca pri založbi Sidarta, Vevška 52, p. p. 80, 61260 Ljubljana, po telefonu na 061/485-589  ali po faxu 061/482-47  \ od 8. do 15. ure. Zaradi lažje in tudi cenejše dostave so zaželena skupna naročila odsekov! Za naročila nad 10 izvodov je 5% popusta, nad 20 izvodov pa še 10 % dodatni popust.

(A. B.)

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja