Na Fitz Royu gospodari vreme, čeprav je vrh visok le 3441 m
Člana AO Trbovlje Matevž Lenarčič in Boris Simončič sta naša prva alpinista, ki sta se poskusila s to proslulo goro v Patagoniji
Trboveljska alpinista Matevž Lenarčič in Boris Simončič sta si kot prva naša alpinista zastavila za cilj 3441 m visoki Fitz Roy v Patagoniji. Vendar pa jima je slabo vreme preprečilo uresničenje načrta, Alpinista sta odpotovala 27. decembra lani, 6. januarja pa sta bila v Patagoniji, v znanem izhodišču Rio Gallegos.
V STENI ODLOČA VREME – Lenarčič in Simončič sta »supercanaleto« preplezala nekako do mesta, kjer se smer iz navpičnega ledenega žleba za nekaj časa umakne v skale (dalje črtkano). Z desne škrbine pa vodi Kalifornijska smer, ki sta jo preplezala skoraj do vrha.
Da so gore Patagonije resnično domovanje slabega vremena, sta Lenarčič in Simončič spoznala že na prvih korakih. Toda nista se vdala. Ko sta iz baznega tabora (Rio Blanco, 800 m) drugič odšla pod Fitz Roy (3441 m) je sicer spet snežilo, toda 14. januarja sta se na Italijanski škrbini vendarle odločila da nadaljujeta. Naslednji dan sta se povzpela na Francosko sedlo, prečila ledene strmine do sedla Silla in – vstopila v Kalifornijsko smer. Ves dan sta plezala smer, ki jo je prvič preplezala (VI, A 2, 1300 m), leta 1972 peterica ameriških alpinistov. Slabih sto metrov pod vrhom, na terenu, kjer sploh ni treba več plezati v pravem pomenu, pa se je vreme dokončno pokvarilo. In ker bi bivak v takih razmerah le težko preživela, sta se odločila za povratek. Dva dni kasneje sta bila srečno spet v bazi.
BORIS SIMONČIČ
Tri dni je divjalo neurje, ko se je izboljšalo, pa sta takoj spet krenila. Tokrat pod severno steno, prek katere vodi drzna »Supercanaleta« (90°, V+55°, 1700 m), smer argentinskih plezalcev iz leta 1965. Sredi noči od 21. na 22. januar sta začela z vzponom in da ju ne bi spet prehitelo slabo vreme, sta prvih tisoč metrov preplezala kar nenavezana. Toda – nič ni pomagalo. Začelo je snežiti in ko ju je zajel prvi plaz, k sreči je dogodek ostal brez posledic, sta se spet odločila za povratek.
29. januarja, potem ko sta se nekoliko osušila in se je vreme malo izboljšalo, sta se namenila še v Francoskem sedlu. Po dveh raztežajih smeri pa spet – slabo vreme in nazaj v dolino.
MATEVŽ LENARČIČ
Obdobje slabega vremena je bilo daljše kot prejšnja, vendarle sta vztrajala. Šele 11. februarja sta lahko spet krenila na pot. Vse je bilo na debelo zasneženo, pritisnil je hud mraz. Pod Supercanaleto sta spoznala, da je vse zaman. Na hitro sta se odločila za Argentinsko smer v sosednji Aguji Guilaumet. Toda ker sta bila skoraj brez tehnične opreme za skalno plezanje, sta se morala obrniti tudi tu. Dva raztežaja pred koncem, ko so tehnične težave postale prehude (A 2). Vrhu vsega so Simončiču začele še zmrzovati noge.
Kot nalašč se je že pred njunim povratkom v bazo spet zjasnilo. Toda za kaj težjega nista bila več sposobna. 15. februarja je Lenarčič sam lahko opravil le še pristop na Techado Negro in Majon Rojo, leva soseda Fitz Roya.
Vabijo na turni smuk
Soški alpinistični odsek vabi na 5. spominski turni smuk, posvečen Igorju Marki in Damjanu Mlekužu, ki bo 20. t. m. Zbor bo ob 8. uri na postaji D kaninske žičnice. Smučali bodo prek kaninskega pogorja in se spustili vse do doline. Posebne prijave niso potrebne, priporočajo pa popolno opremo.
Bohinjski alpinisti pa že sedaj vabijo na tradicionalni turni smuk z Rodice, ki bo 3. aprila. Točnejše podatke o zbornem mestu in času odhoda bodo še sporočili.
Deržajev turni smuk z Draškega vrha pa pripravljajo člani AO Rašica iz Ljubljane. Računajo, da bo v začetku aprila
Zimski tečaj na Komni
V nedeljo 20. t. m. ob 18. uri bo v Planinskem domu na Komni zbor udeležencev in inštruktorjev letošnjega republiškega zimskega začetniškega alpinističnega tečaja. Vodila ga bosta Jani Bele in Anton Sazonov, tečajniki (prijavljenih je 29) pa morajo s seboj prinesti popolno tehnično, osebno in smučarsko opremo. Tečaj se bo končal 26. t. m.
Odprava »Manaslu 83« odpotovala
Z zagrebškega letališča so odpotovali v Nepal udeleženci hrvatske alpinistične odprave »Manaslu 83«, pripravljalna ekipa pa je krenila že prej. V Katmanduju sta tudi že dva člana odprave, ki sta radioamaterja in že montirata naprave za zvezo z domovino. Člani RK Kričač iz Ljubljane obljubljajo, da bodo skušali ujeti redno zvezo z radioamaterjema odprave. (Foto: Janez Majdič)
Kranjski reševalci nastopili na mednarodnem prvenstvu
V Špindlerjevem Mlynu na Češkoslovaškem tekmovalo trideset ekip gorskih reševalcev iz osmih držav
Desetega mednarodnega prvenstva gorskih reševalnih služb, ki je bilo v Špindlerjevem Mlynu na Češkoslovaškem, se je udeležilo 30 ekip iz Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Jugoslavije, Poljske, ZRN, NDR in Sovjetske zveze. Našo GRS je zastopala ekipa kranjske postaje, v kateri so bili Marko Ažman, Tomaž Jamnik in Matej Kranjc ter Slavko Markič, ki pa ni tekmoval.
Prvi dan je bil preskus tehnične pripravljenosti. Dopoldan so morale ekipe prevoziti 1200 m dolgo veleslalomsko progo z 49 vrati. Uspeh so določali glede na čas najpočasnejše ekipe. Popoldan pa so imeli še hitrostni preizkus na zgornji polovici iste proge, sledila je oskrba »ponesrečenca«, potem pa še transport le-tega do cilja.
Za preskus fizične pripravljenosti pa so imeli naslednji dan smučarski tek na 22 km dolgi progi. Teči so morali s predpisano opremo (vrv, cepin, dereze, vponke, vrvice, komplet prve pomoči), proga pa je bila dokaj zahtevna. Od štartnega mesta, ki je bil v višini 700 m, so že po devetih kilometrih prišli na višino 1400 m, večina proge je bila potem speljana na višini med 1200 in 1300 m, za konec pa je sledil spet dokaj strm smuk.
Med vsemi nastopajočimi so po pripravljenosti izstopale domače ekipe, ki so se na tekmovanje sistematično pripravljale. Med tujimi ekipami pa so bili najboljši Poljaki, ki so med »Starejšimi« (nad 36 let) dosegli tretje mesto. Kranjska ekipa se je med mlajšimi ekipami uvrstila na 12. (med vsemi na 15.) mesto, pokopal pa jih je prav veleslalom, na katerega so največ računali.
Naš prvi zimski ženski vzpon na tujem
Letošnjo zimo niso imeli lepih načrtov v Alpah samo naši alpinisti, izkazati so se hotela tudi dekleta. Toda ni šlo vse tako kot so načrtovale že v Pamirju med prvo jugoslovansko žensko alpinistično odpravo. Najprej sta lahko odšli (17. februarja) na tuje le dve: Irena Komprej (AS Prevalje) in Marijana Šah (AO Celje). Ker sta se preveč zamudili z aklimatizacijo, sta se na hitro odločili in 26. februarja vstopili v J steno Moncha (4099, 55 400 m). Hitro sta bili preko in ker je že pričelo plaziti, sta tudi sestopili po isti smeri. Potem pa se je slabo vreme nadaljevalo in 3. t. m. sta se predčasno vrnili domov.
Izšla brošura Narava v gorskem svetu
Dopolnjena izdaja Planinske založbe PZS v nakladi 5000 izvodov
Človeštvo se vedno bolj zaveda, da je varstvo naravnega življenjskega okolja že postalo eksistenčno vprašanje. Varstvo narave ni več le ljubiteljski ali celo romantični odnos posameznikov, z njim se ukvarjamo vsi. Tudi v naši ustavi – 104. člen – je zapisano, da je pravica in dolžnost nas vseh zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Resnice o našem odnosu do okolja je že v predgovoru nove izdaje Narava v gorskem svetu nanizal dr. Miha Potočnik. Naslednja poglavja: Odnosi v naravi, Kamniti svet gora, Pisana svetna odeja, Živali – naši prijatelji in Varstvo gorske narave, pa so prispevali Jernej Pavšič (geologija), Nada Praprotnik, Tomaž Petauer in Peter Škoberne (botanika), Janez Gregori (zoologija) ter Marko Selan (varstvo narave). V najnovejši (83.) ediciji Planinske založbe PZS je nadalje še izvleček iz častnega kodeksa slovenskih planincev, pravila za delovanje planinskih organizacij na področju varstva narave, seznam literature in pojmovno kazalo. Zadnje je še posebno skrbno pripravljeno in bo dobrodošla opora za iskanje podrobnosti.
Brošura z gamsom na naslovni strani bo kljub kar zajetnemu obsegu (276 strani) nepogrešljiv pripomoček vsem, ki hodijo v naravo.
AO Matica vabi v alpinistično šolo
Vodstvo alpinističnega odseka PD Ljubljana-matica vabi v redno alpinistično šolo, ki se bo pričela 10. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih na Trdinovi 8/1. Tu bodo tudi vsa nadaljnja predavanja in je mogoče dobiti tudi vsa pojasnila, praktične vaje pa bodo od 16. t. m. (zbor ob 15.30) dalje na Turncu pod Grmado.
V soboto, 26. februarja so Stane Belak, Boris Bertoncelj in Emil Tratnik (AO Idrija, drugi AO Matica) v sedmih urah preplezali Bobnarja v Brani, sestopili pa po Bosovi grapi. Maja Dolenc-Ničo Kregar in Zoran Gaborovič-Brane Žorž pa so tega dne preplezali Sinji slap pod Češko kočo.
V smeri so našli usnjeni pokrov fotoaparata. Rokavico pa je našla naveza Dolenc-Kregar, ki je 5. februarja (skupaj s Kofolom in Bertonceljem) preplezala Slovensko smer v Steni. Lastniki javite se.
Prvi vikend v tem mesecu pa je AO Matica pripravil skupno turo na Vršič, ki se je je udeležilo 12 članov. Pod vodstvom Dareta Aliča in Niča Kregarja so preplezali pet grap v Mali Mojstrovki.
Alpiniada bo v Bolgariji
Bolgarska turistična zveza, (katere član je tudi alpinistična federacija) je že razposlala vabila za letošnjo alpiniado. Na sporedu bo med 31. avgustom in 4. septembrom, po tradiciji pa nanjo vabijo sedem alpinistov in vodstvo. Katera republiška »delegacija« nas naj bi tokrat zastopala, mora skleniti predsedstvo PZ Jugoslavije. Srečanje pa bo pomembno, saj bo ob alpiniadi v Maljovici (Rila) tudi srečanje alpinistk Rendes-vous Hautes Montagnes.
Steber Štajerske Rinke
Silvo Babič (AO TAM) je 4. t. m. sam preplezal Gamsov raz v Strelčevi peči, zvečer sta se mu pridružila še Davorin Podrepšek (AOTAM) in Ivo Veberič (AO Kozjak). V nedeljo so v desetih urah preplezali Steber Štajerske Rinke. Razmere so imeli dobre, ponekod je bilo precej napihanega snega.
Nad Šitom glava
Beno Ravnik (AO Jesenice) in Slavc Svetičič (AO Idrija) sta 5. t. m. v petih urah preplezala smer Perčič-Zaplotnik (verjetno 1. ZP) v S steni Nad Šitom glave. V ponedeljek pa je Svetičič sam preplezal še desni slap v Prisojniku.
Dva slapova
Franci in Peter Markič (AO Kranj) sta pretekli mesec preplezala Sinji slap pod Češko kočo. Mitja Lo Duca in Matko Fon, tolminska člana Soškega AO pa sta 6. t. m. preplezala slap, ki ga alpinisti imenujejo Lucifer (Martuljk).
Še o Aconcagui in Daulagiriju
Zadnja dva velika prvenstvena vzpona naših alpinistov na tujem še odmevata. Letopis Cluba Andino Bariloche, ki ga je kar za obsežno knjigo (224 strani A 5), je priobčil obsežen članek Tončka Arka o naših v J steni Aconcague. Tistim, ki poznajo argentinski alpinizem, tudi ni potrebno posebej razlagati, da je slovenska imena v tem delu zaslediti še večkrat, saj imajo naši rojaki v bariloškem klubu še vedno najpomembnejše pozicije.
Znana španska revija Penalara pa v zadnji številki (še z letnico 1982) prinaša obsežen članek o vzponu naše odprave prek J stene Daulagirija. Sestavek krasijo dve veliki črnobeli fotografiji. Med članki v »Kroniki« pa je najpomembnejše poročilo o katalonski odpravi, ki je lani skušala ponoviti Jugoslovansko smer po Z grebenu Everesta. Kot smo že poročali so dosegli le višino okoli 8100 m.
Prosta ponovitev v Osapski steni
Franček Knez (AO Impol) je v sredo 2. t. m. prosto ponovil – v navezi z Jokom Tučičem, članom AO TAM – Italijansko smer v Osapski steni. Da je to »krepka smer« priča dejstvo, da jo je ocenil s VI+.
V soboto 5. t. m. sta Marjan Frešer (AO Impol) in Knez preplezala novo smer (Zadoščenje: V-/IV, AO, 5 h) v Mrzli gori, med Direktno in Ipsilonom. Knez je nato sam preplezal še Belo piramido in Tschadovo v Turski gori. Zadnjo je naslednji dan preplezal tudi v sestopu, potem ko sta s Frešerjem ponovila Peščeni raz.
Pestra aktivnost bovškega dela SAO
O Bovčanih, ki so poleg Tolmincev najštevilnejši člani Soškega AO, že dolgo nismo nič slišali. Zadnje poročilo pa priča, da so bili celo izredno aktivni. Že takoj na začetku sezone so začeli z vzponi na Kaninu (Vršiči). 3. januarja je Georgij Hvala preplezal Prestreljenikovo grapo. 15. januarja: Vili Černuta, Hvala, Milan Nikolič in Robi Rot 1. ZP Spominske (V-, 70/60°, IV, 350 m, 7 h) v Jerebici. 20. januarja: Tomo Košca in Rot 2. ZP Kaminske (70/50°, III-IV,450m) v Srebnjaku. Zaradi slabega vremena sta morala bivakirati na robu stene in dobila sta ozebline. Le tri dni kasneje sta Nikolič in Černuta opravila še 3. ZP te smeri (7 h). 25. januarja je Nikolič preplezal Gradišarjevo grapo v SV grebenu Stadorja, štiri dni za tem pa sta isto ponovila še Hvala in Vlado Kverh. Hvala, Lado Mrakič in Rot so 5. februarja opravili grebensko prečenje Prevala – Veliki vrh (Rombon). Vili in David Černuta sta 1. t. m. preplezala slap Petričevec (80/50°, 200 m). Štiri dni kasneje sta 1, (Z)P Pomladne (V+/IV) v Vršičih opravila Vili Černuta in Kašca. Hvala in Nikolič pa sta istega dne preplezala Tamarino smer (1. P, 85/50°, 300 m) v SV steni Stadorja.
Dva vzpona Črnučanov
Sandi Drole, Filip Štucin in Janez Vengar so v nedeljo 6. t. m. prečili greben Rušice, Rigljice in Kurjega vrha. Danilo Patarčič, Dušan Zajc in Dušan Žigon (vsi AO Črnuče) pa so preplezali grapo v Begunjščici (žal ji imena ne vedo) in po sosednji sestopili.
72 tur
25. februarja sta Bogdan Kladnik in Sandi Marinčič preplezala slap Orglice, ponoči na 26. februarja pa je Marinčič s Tomažem Škobernetom ponovil še Bosovo grapo, po kateri sta tudi sestopila. V dneh od 4. do 6. t. m. so imeli člani Akademskega AO iz Ljubljane tabor na Vršiču. Bilo jih je 13, opravili pa so 72 tur različnih težavnostnih stopenj. 5. t. m. sta Niko Mole in Andrej Zorčič presmučala Gamsovo grapo v Ablanci, Zorčič sam pa še Levi ozebnik v Rušnem vrhu (10. t. m.). Sinji slap pod Češko kočo pa sta (9. t. m.) preplezala Marinčič in Milenko Arnejšek.
Priznanje za uspehe
Pred dnevi je TKS Postojna na posebni slovesnosti podelila priznanja za delo in dosežke v lanskem letu. Med štirimi ekipami je priznanje dobila tudi naveza Bogdan Biščak – Igor Škamperle. Za kvalitetne vzpone v domačih in tujih gorah, še posebno v J steni Aconcague.
Vzpon na Prenju
Sarajevski alpinisti Naim Šišič, Muhamed Šišič in Alirizah Vatrenjak so preplezali žleb med Borašnico in Zupcom na Prenju. Ocenjujejo, da je višina okoli 600 m, ocena pa 60/40°.
Sam čez Orglice
Pavel Kozjek (AO Matica) je 25. preteklega meseca preplezal slap Orglice v Kamniški Beli (sveča na vrhu je bila pretenka in jo je obplezal desno: 3 m -V). Potem pa je v Vršičih ponovil še Lukmanovo in Preložnikovo smer.
OD TOD IN TAM
SPD Gorica
Društveni odborniki Slovenskega PD v Gorici so v prijetnem ozračju položili obračun enoletnega dela. Društvo, ki ima velike zasluge za utrjevanje slovenstva v Italiji in združuje kar 639 članov, je izvedlo lepo število izletov. Kljub slabi zimi so bili agilni tudi njihovi smučarji, prav tako pa tudi jamarji. Večkrat so sodelovali pri gradnji nove postojanke pri Krnskih jezerih. O celotnem delu društva pa vodijo dokumentacijo, ki je lahko za vzgled.
17. zimske športne igre
Slovensko PD Trst je v nedeljo 6. t. m. pripravilo 17. zimske športne igre. Tekmovanje, ki je bilo v Ravasclettu, je veljalo tudi za tretje zamejsko prvenstvo v veleslalomu.
V okviru SPD Trst je lepo razvito tudi predavateljstvo. 3. t. m. je bilo v Gregorčičevi dvorani v okviru predavateljskega ciklusa srečanje udeležencev lanskega pohoda v Durmitor, ki so ga pripravili skupaj z Obalnim PD iz Kopra. Predaval je Branko Bratož- Ježek iz Kopra. V proslavo dneva žena pa so pripravili predavanje Marije Štremfelj, ki jim je predstavila prvo jugoslovansko žensko alpinistično odpravo »Pamir 82«.
Piero Rossi (1930-1983)
Sredi januarja so v delovni sobi našli mrtvega Piera Rossija – alpinista, publicista in direktorja gospodarske zbornice. Ima velike zasluge za popularizacijo (planinski vodnik) Julijskih Alp v italijanski javnosti. Inspiriran z našo Transverzalo je trasiral tudi prvo italijansko »Alta via delle Dolomiti N. 1«. Bil je odličen planinski fotograf, preplezal je številne nove smeri in še lani je izdal vodnik za Schiaro, zadnjega iz serije svojih knjižnih del. Bil je tudi član več redakcij planinskih glasil.
Snežni plaz pokopal pakistansko vas
Šestinsedemdeset ljudi je umrlo, devetnajst jih pogrešajo, okoli sto je ranjenih, ko se je v noči s petka na soboto zvalil ogromni snežni plaz na vas Pupan, ki leži na severu Pakistana, 160 kilometrov od mesta Gilguta, je sporočil pakistanski radio. Himalajska vas je povsem uničena. Na mesto nesreče so se s helikopterji napotile številne reševalne in medicinske ekipe, 25 ranjenih prebivalcev vasi so že prepeljal v Gilgut.
Podvig
Brata Richard in Adrian Crane, izkušena tekača in planinca, nameravata v sto dneh preteči 4000 kilometrov čez Himalajo. Pričakujeta, da bosta s tem podvigom zbrala 400.000 dolarjev prostovoljnih prispevkov za neko skupino, k nudi brezplačno tehnično pomoč za razvoj naravnega okolja in izkoriščanje naravnih virov v državah v razvoju. Tek od Darjeelinga na indijsko-nepalski meji do Ravalpindija v Pakistanu se bo predvidoma začel 18. marca. Britanski alpinist lord Hunt ki je leta 1953 vodil ekspedicijo na Mount Everest, pa meni, da je podvig sicer uresničljiv, vendar ne v sto dneh.
Stolpnica ni nora
Pred dnevi je vrli slovenski alpinist Janez Jeglič nezavarovan splezal na dvanajstnadstropno stolpnico na Celovški 300 v Ljubljani. Vzpon in sestop, ki ga je opravil v pičlih osmih minutah, nima nobene zveze z devetdesetletnico slovenskega planinstva. Očitno so ga navdihnili ameriški zgledi.
Zmanjkuje slovenskim planincem gora ali…?
Franci Savenc
Ozka usmeritev
Na posvetu predsednikov republiških strokovnih organizacij, smo lahko slišali odmeve in predloge ter dopolnila, ki se nanašajo na gradivo v javni razpravi »Nekatera vprašanja razvoja vrhunskega športa v SR Sloveniji«.
Predstavniki zveze tabornikov, strelske zveze in planinske zveze Slovenije so povedali, da je po njihovem mnenju o teh organizacijah v že omenjenem gradivu še premalo napisanega. K tem mislim se je pridružil tudi predstavnik zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, ki je poudaril, da njihove organizacije ni omenjene nikjer drugje, kot le pri razdelitvi sredstev.
Predstavnik Planinske zveze Slovenije je povedal, da planinci menijo, da je vse premalo opisan in opredeljen tisti športnik, ki ne dosega »časovnih« rezultatov – na primer alpinizem (tu se namreč čas ne meri).
Po podrobni razpravi znotraj atletskih vrst je predsednik atletske zveze Slovenije Janez Ponebšek povedal, da obravnava gradivo vrhunski šport preveč ozko, zanemarja rekreacijo, pa šolski šport. Tudi številnim perspektivnim tekmovalcem, ki pa niso vrhunski športniki, se morajo omogočiti pogoji za trening in napredek. Tega v gradivu ni. Atletska zveza je tudi odločno zavzela stališče, da so proti, plačevanju v športu.
Rajko Šugman je predstavil osnutek » Družbenega dogovora o položaju vrhunskih in športnikov zveznega razreda v SR Sloveniji, ki ga je pripravila fakulteta za telesno kulturo iz Ljubljane. V osnutku so omenjeni pogoji, ki določajo položaj vrhunskega in športnika zveznega razreda. Osnutek se nanaša na način šolanja, na nadomestilo osebnega dohodka, na zdravstveno varstvo, nezgodno zavarovanje in še druge stvari.
Že danes bodo o osnutku družbenega dogovora o položaju vrhunskih in športnikov zveznega razreda v Sloveniji spregovorili tudi na predsedstvu ZTKO Slovenije.
Mojca Lovšin
