Alpinistične novice 11/1998

Mednarodno zimsko srečanje v Chamonixu

Naši alpinisti uspešni – Marko Prezelj je z Nizozemcem Thierryjem Schmitterjem opravil zelo odmevni prvi zimski ponovitvi v Pic Sans Nom in Freneyskih stebrih

Na prvem mednarodnem zimskem srečanju alpinistov v Chamonixu, ki ga je organizirala francoska gorniška organizacija FFME, so Slo­venijo zastopali Marko Prezelj, Andrej Štremfelj in Matjaž Wiegele. Vseh 14 dni so imeli lepo vreme, zato so lahko izkoristili odlične razmere v stenah in se vrnili domov s kopico dobrih vzponov.

PRVI ZIMSKI PONOVITVI – Marko Prezelj in Thierry Schmitter (Niz.) sta opravila prvi zimski ponovitvi dveh modernih smeri nad Chamonixom. Na sliki eden težkih raztežajev v Pic Sans Nom. (Foto: Marko Prezelj)

Prvič so odšli v hribe 8. febru­arja. Sredi dneva je Prezelj z Nizo­zemcem Thierryjem Schmitterjem vstopil v smer Gabarrou – Silvy (VII-, A2, 1000 m) v severni steni Pic Sans Nom. V spodnjem delu sta morala preplezati težke skalne raztežaje, ocenjene do VII-, A2. Ker sta plezala v plastičnih čevljih, sta prosto plezala le nekje do šeste stopnje, na težjih mestih pa sta si pomagala s tehniko. Plezala sta do 23. ure, ko sta prišla do srednjega, nekoliko položnejšega dela stene. Po bivaku na snežnem pobočju sta drugi dan najprej hitro preplezala lažji srednji del stene (led do 65 st.), potem pa še nekaj težjih kom­biniranih raztežajev do roba stene. Na sestopu sta še enkrat bivaki­rala. Opravila sta prvo zimsko po­novitev, ker pa so v smeri pozimi obračali že znani Francozi kot Mic­hael Fauquet in Alain Ghersen, je bil njun vzpon precej odmeven.
Štremfelj in Wiegele sta prav tako sredi dneva vstopila v smer Boivin – Vallencan v sosednji steni Aiguille Sans Nom (V, 5+, 1000 m). Noč ju je ujela sredi stene, kjer sta si skopala snežno luknjo, drugi dan pa sta po Angleški smeri (V, 5) izplezala. Dolg sestop na lede­nik Charpoua in Mer de Glace sta zaključila 10. 2. ob dveh zjutraj v Chamonixu.
Prezelj in Schmitter sta se 12. 2. z žičnico odpeljala na Aig. du Midi, nato pa sestopila do bivaka Giglione ter naslednji dan preple­zala klasično smer Cecchinel – No­mine (V, 5, 5c, Al, 900 m, 8 h) v Grand Pilier d’Angle. Sestopila sta na drugo stran na Freneyski plato, se povzpela na sedlo Ecles in prespala v bivaku na drugi strani sedla. Naslednje jutro sta se vrnila pod Freneyske stebre in vstopila v smer Freneysie Pascale (VI, 6, 700 m, 8 h). Ključna mesta smeri, ki so 4500 metrov visoko, sodijo med najvišje ležeče navpične ledne raztežaje v Evropi. Najverjetneje sta opravila 1. zimsko ponovitev in šele drugo ponovitev nasploh. Na vrhu smeri pa tura še zdaleč ni bila končana. Povzpeti sta se morala še na vrh Mt. Blanca, nato pa prečila proti Aig. du Midi. Med potjo se je Prezlju na uhojeni gazi podrl snežni most, vendar se je padec v razpoko k sreči končal brez resnih poškodb.
Štremfelj in Wiegele sta v noči z 12. na 13. 2. vstopila v Angleško smer (VI, 6, 1200 m) v Grandes Jorasses. V smeri so bile dobre raz­mere. Bivakirala sta 5 raztežajev pod vrhom in drugi dan dopoldne izplezala iz steno. Na njuno prese­nečenje jima je prevoz v dolino ponudil helikopter, ki je ravno te­daj pristal na vrhu.
Da bi pobrala smuči, ki sta jih pustila na vstopu v Angleško smer, sta 15. 2. s kratkimi smučmi od­šla pod severno steno Les Droites, kjer sta v sedmih urah preple­zala direktno varianto Lagardovega ozebnika (IV, 5, 1000 m). Z vrha sta sestopila na Mer de Glace, se povzpela do svojih smuči pod Grandes Jorasses in odsmučala v dolino.
Bogato bero vzponov so naši trije zaokrožili s Crozovim ste­brom (TD, 1200 m) v Grandes Jo­rasses. Vstopili so ob petih zjutraj in večino smeri preplezali v ledu, tri ali štiri raztežaje pa v skali. Na vrhu so bili istega dan ob osmih zvečer in takoj začeli sestopati. Tik nad dolino pa niso našli prehoda čez skale, tako da se mrzlemu bi­vaku vseeno niso izognili.

Pikova dama in Ptičja perspektiva
Topla in suha zima je kot nalašč za plezanje v Mišji peči, od koder smo že dobili nekaj podatkov o ponovitvah smeri desete stopnje.
Franci Jensterle je preplezal Pikovo damo (8b). Povedal je, da gre za lepo, vzdržljivostno smer. Na treh mestih je mogoče relativno dobro počivati, najtežje pa se mu je zdelo mesto na – dveh tretjinah smeri, kjer se pleza po majhnih kapničkih. Zanimiv je tudi zadnji del smeri, ki poteka po položni plošči in zahteva od plezalca na­tančno tehnično plezanje, kar je za Mišjo peč nekoliko neobičajno. Ta del prav gotovo bolj ustreza dobro razgibanim plezalcem. Jen­sterle je Pikovo damo preplezal v šestem poskusu. S tem vzponom je dopolnil obsežno zbirko smeri z ocenama 8b in 8b+, ki jih je že preplezal v Mišji peči.
Matjaž Jeran (AO Matica, City-wall, Canon) je s 17-imi leti kar 14 let mlajši od Jensterleta. Med zimskimi počitnicami je 18. 2. pre­plezal Ptičjo perspektivo (8a+), ki sodi med zahtevnejše smeri s to oceno v Mišji peči. Zahteva na­mreč dobro vzdržljivostno formo, najtežje mesto pa čaka plezalca šele tik pod robom stene. Jeranu je uspelo v sedmem poskusu in je verjetno do sedaj najmlajši, ki ima na svojem seznamu tudi to smer.

V 13 dneh 108 ur smučanja, plezanja in še kolesarjenja
Urban Golob prečil slovenske gore od Tolmina do Maribora – Za otroke z rakom in krvnimi boleznimi

Akcija Urbana Goloba, ki je v 13 dneh prečil slovenske gore od Tolmina do Maribora, in s tem projektom opozoril na Sklad za otroke z rakom in krvnimi boleznimi, je v medijih naletela na dober odmev. Tokrat smo zbrali še nekaj podatkov, ki osvetljujejo športno plat prečenja.
Urban Golob je pot od Tol­minskih Raven do snežnega šta­diona pod Pohorjem opravil v 108 urah hoje, smučanja, pleza­nja in kolesarjenja in v tem času premagal 16545 metrov vi­šinske razlike. Povzpel se je na najvišje vrhove naših glav­nih gorstev – Triglav, Grintovec in Stol. Najnapornejša je bila etapa od Ljubelja preko Hajneževega sedla na Veliki vrh, potem pa na planino Dolge njive in Plešivec, od koder je kolesaril do Zgornjega Jezer­skega. Na tem delu poti ga je spremljal Marjan Gros – Torta, zaradi toplega vremena pa sta imela na tem odseku težave z dehidracijo. Takoj naslednji dan ga je čakal tehnično najzahtev­nejši del poti. Skupaj z Drejcem, Davotom in Tonetom Karničarjem ter Silvom Karom so preplezali smer Fritsch-Lindenbach (50-65°, 400 m) v severni steni Grintovca, nato pa sesto­pili na Kokrsko sedlo.
Na vseh ostalih etapah ga je spremljal njegov oče Janez Go­lob (57 let!), na odseku čez Raduho pa se jima je pridružil še Silvo Jošt. Urban Golob je na koncu povedal, da se je mo­ral vsako noč dovolj spočiti in ves čas paziti na dehidracijo, ki bi mu lahko naslednji dan pre­prečila hojo. Športni cilj je Urban dosegel, še pomembneje pa se mu zdi, da po njegovi ak­ciji več ljudi kliče in prispeva sredstva v Sklad za otroke z ra­kom in krvnimi boleznimi (ŽR 50101-678-44915).
Ob zaključku se zahvaljuje vsem podpornikom akcije, to so: Mobitel, Elan, Annapurna, K2 Alpinist, Iglu šport, Dumo, Dia studio Klemenc, Kodiak, Šport servis Gorazd Mlakar, Sloven­ska vojska, GRS Jezersko, GRS Maribor in revija Grif.

Sredi zime v kratkih rokavih
Grega Lačen in Andrej Markovič sta 14. februarja preplezala pr­venstveno smer Generacija izsiljevalcev (VII, A2/VI, 200 m, 4 h) v jugovzhodni steni Skute, ki poteka čez veliko streho levo od Tomaževe skušnjave. V steni je bilo več kot dvajset stopinj, tako da sta plezala v kratkih majicah in plezalnikih. Z vrha smeri sta se po vrvi (4×60 m) spustila nazaj pod steno.

Predavanje odprave na Nuptse
Člani lanskoletne odprave na Pumori in Nuptse bodo v sredo, 11. t.m., ob 19.30 uri v prostorih Teološke fakultete (Poljanska 4, Lju­bljana) z diapozitivi predstavili do­gajanja na odpravi. Izkupiček od prodanih vstopnic bodo namenili družini Janeza Jegliča, ki je izgi­nil na vršnem grebenu Nuptseja.

Proste ponovitve dolgih smeri
Andrej Grmovšek je 20. febru­arja opravil prvo prosto ponovi­tev smeri Tintenstrich v južni steni Rotewanda nad Gradcem. Dobro opremljeno smer je prej že dvakrat preplezal s pomočjo klinov, tokrat pa je v navezi z Ivom Baumanom vse raztežaje splezal prosto. V ve­čini raztežajev 250 m visoke smeri težavnost ne preseže spodnje sedme stopnje, dva raztežaja, ki sta se prej plezala tehnično (A1, A2), pa sta se­daj bistveno težja. Enega je Grmovšek ocenil z osmo stopnjo, najtež­jemu, ki poteka po kotu in zahteva tehnično dovršeno plezanje, pa je prisodil oceno IX.
Nekaj dni prej, 15. 2., je Grmo­všek z Andrejem Sotelškom pre­plezal Nebeške zvonove v Golarjevi peči. Najbolj zoprn se jima je zdel prvi raztežaj (VIII+), na koncu ka­terega je potrebno po travah sple­zati na zaraščeno polico. Grmovšek je mesto zmogel šele po počitku, ki mu je sledil še padec v travnatem detajlu. V nadaljevanju jima je šlo bolje. V vodstvu sta se menjavala in na ta način je Grmovšek vse raz­težaje (z ocenami VII+, VIII+/IX-, VIII+/IX-, IV) splezal na pogled, Sotelšek pa je še nekajkrat počival v klinih. Zaradi toplega vremena so bile v obeh smereh zelo ugodne razmere.

Zlati cepin Rusom
Zlati cepin, priznanje, ki sta ga že sedmo leto zapored podelila fran­coski gorniški klub GHM in revija Montagne, so za leto 1997 prejeli Rusi, ki so preplezali zahodno steno Makaluja. Prireditev je bila 6. 2. v Chamonixu, konkurenca pa je bila zaradi številnih vrhunskih dosež­kov v minulem letu precej močna. Nagrado so že dvakrat do sedaj prejeli naši alpinisti, najprej Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za prvenstveno smer na Kangčendzengo, pred dvema letoma pa še Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer na Ama Dablam.

Adrenalin
Zadnje čase so v modi t.i. adrena­linski športi, kamor sodijo vse špor­tne aktivnosti, ki niso čisto klasične. V Sloveniji smo dobili tudi novo revijo (funzin), namenjen prav to­vrstnim aktivnostim. Na prvi po­gled je revija namenjena predvsem boardarjem, skejterjem in hribo­vskim bikerjem. V vsaki številki pa se najde prostor tudi za čisto pravi alpinizem. In tu je drobna past. Cela revija je namreč narejena nekako v slogu »Kul je, da ti šprica adrena­lin«, pri alpinizmu pa mora imeti človek nekaj sreče, da preživi take situacije. Žal smo v zadnjih letih izgubili nekaj sijajnih alpinistov in alpinistk in nihče, ki je kdaj zares plezal v hribih, ne govori, da je bilo fino, ko je bilo zares nevarno.

Dve prvenstveni
Matej Flis in Grega Lačen sta 19. 1. v Lanežu (pri Raduhi) pre­plezal novo smer Črni demon (A3, A4, VII-, 60°-70°, 140 m). Plezala sta jo deset ur, najtežji pa je bil drugi raztežaj, v katerem je Lačen veči­noma napredoval s pomočjo hudi­čevih krempeljcev. S to smerjo je Lačen dopolnil zbirko težkih teh­ničnih smeri, ki jih je v zadnjih letih potegnil v koroških stenah. Lačen je 25. 1. z Damjanom Kočarjem ple­zal v vzhodni steni Ojstrice in pote­gnil še eno prvenstveno smer. Začne se v Nemški grapi, ko se le-tej priključi Debelakova, pa se odcepi naravnost proti vrhu Ojstrice. Ime­novala sta jo Jutranja kava (4+, 85 st./55-75 st., 550 m).

Snežne smeri v Julijcih
Bele sanje (IV-V/4+, 740 m) nad dolino Možnico so bile letošnjo zimo preplezane kar trikrat. Zadnjo pono­vitev sta 8. februarja opravila Kranj­čana Gregor Rozman in Igor Mlinar. Matej Brajnik in Borut Čadež sta 6. 2. opravila prav tako tretjo letošnjo ponovitev Osrednje grape (IV/5, 850 m, 8 h) v Zadnji Ponci. Matej Mejovšek je 31.1. sam preplezal enega od slapov pod Prisojnikom, nato pa na­daljeval vzpon do vrha Hudičevega žleba. V prvem skoku je bilo na ska­lah zelo malo ledu, drugega pa je preplezal po skalah (IV-V). Sestopil je po smeri vzpona. Celo turo je opra­vil brez varovanja.

Miha Peternel

Daulagiri v finančnih težavah
Nenavadno majhna pripravlje­nost za podporo odpravi na Daula­giri resno ogroža njen osnovni na­men, to je organiziran vstop naj­boljših mladih alpinistov v Hima­lajo, ob tem pa še preplezati prvenstveno smer in opraviti smučar­ski spust z 8167 m visokega vrha. V skrajni sili bo KOTG izločila kakega alpinista s tistih področij Slo­venije, ki kažejo najmanj pripravlje­nosti za pomoč odpravi, ob tem pa bo vključila koga, ki morda manj odgovarja vrhunskim športnim kri­terijem, ima pa ob alpinističnih spo­sobnostih toliko boljše organizacij­ske lastnosti. Še vedno je bolje, da gre v Himalajo 70% od izbranih čla­nov, kot pa nihče. Planinska zveza Slovenije sicer upa, da bo v svo­jih prizadevanjih uspela, res pa pri­prave opreme prav zaradi financ že resno zamujajo in tega v zadnjih dveh tednih ne bo mogoče nado­mestiti. Zares dobro pripravljeni so le sami alpinisti, ki so to zimo preplezali nekaj novih smeri najvišjega razreda. Sicer vprašljivi odhod od­prave je predviden za 10. april 1998.

Tone Škarja

Ozono v Boliviji
Branko Ivanek (AAO Kozjak), ki je na začasnem delu v Boli­viji, med drugim tam pripravlja tudi spletne strani Ozono, kate­rih nova lokacije je http://www.torino-net.com/ozono. Strani so še po­sebej zanimive za alpiniste in po­potnike. Ob alpinističnih novicah iz bolivijskih gora so na njih še informacije o transportnih možnostih, pa o gorskem kolesarstvu, raftingu, trekingih, pa jamarstvu in podobnem.

Obisk iz Nepala
Nedavno je v Ljubljano pripoto­val Ang Puri, Šerpa, ki je v okviru nepalske planinske organizacije odgovoren za šolanje. Po srečanju s predstavniki Planinske zveze Slo­venije ga je Bojan Pollak, ki je v okviru Komisije za odprave v tuje gore vodil priprave na ta obisk, od­peljal v Tamar, na tečaj za vodnike PZS. Tam se je med izvajanjem pro­grama podrobneje seznanil s šola­njem našega vodniškega kadra, kar mu bo vsekakor dobrodošlo, saj naši inštruktorji že vrsto let izobražu­jejo vodnike NMA, za tečaje pri­pravljajo skripte ipd. V zaključnem delu so obiskali še Pohorje in se v Laškem seznanil z vajami iz špor­tnega plezanja na umetni steni, na koncu pa obiskal tudi primorska plezališča.

Razstave C. Velkovrha
Ciril Velkovrh ima v zadnjem času med našimi planinskimi foto­grafi največ samostojnih razstav. S svojo zbirko Spomeniki in zname­nja ob Slovenski planinski poti jih je imel v zadnjem letu samo v Lju­bljani osem, sedem pa še v drugih krajih Slovenije. V soboto so jo od­prli v galeriji gostišča Lednik na Šmarni gori, v četrtek ob 19. pa bo otvoritev še v Razstavišču Cicero, v stavbi Dela. Tako kot pri drugih, bo tudi ob tej krajši kulturni program s pevcema Markom Kobalom in Zdravkom Pergerjem ter pianistko Sonjo Bajc.

Franci Savenc