Prva Slovenka na Fitz Royu
Monika Kambič in Klemen Mali priplezala na vrh v drugem poskusu – Na vrhu še Kelnerič in Šterbal
Monika Kambič (AO Mengeš) in Klemen Mali (AO Kamnik) sta 19. januarja odpotovala v Patagonijo. Njun glavni cilj je bil Casarottov steber v Fitz Royu. Čeprav te smeri zaradi nemogočih razmer v kuloarju, ki vodi do skalnega dela stebra, nista preplezala, se vračata domov z lepim dosežkom. 14. februarja sta priplezala na vrh Fitz Roya (3441 m) po Francosko – argentinski smeri in Monika je tako postala prva Slovenka, ki je stopila na vrh te težke gore, na kateri večino časa divjajo močni viharji. Tri ure za njima sta na vrh preplezala še dva Slovenca, Sandi Kelnerič in Boštjan Šterbal (AO Kozjak, sekcija Ptuj).
Mali in Kambičeva sta najprej obiskala Monikin rojstni kraj Bariloče na severu Patagonije, kjer živijo njeni starši. Pot sta nadaljevala z Argentincem Alfredom Aliago. V bazni tabor so prišli 1. februarja, istega dne pa sta tja prišla tudi Kelnerič in Šterbal. Naslednji dan ob dveh zjutraj so Mali, Kambičeva in Aliaga odšli proti Passo Superior. Aliaga se je na sedlu odločil, da se bo vrnil v dolino. Mali in Kambičeva sta se odločila, da se sama lotita Francosko – argentinske smeri in po nevarnem kuloarju (III-IV, 40 st. – 90 st.) ob štirih popoldne prišla na Brecha de los Italianos. Po bivaku sta vstopila v Francosko – argentinsko smer (VII-, A1, 40 st. – 90 st., 600 m). Do treh popoldne je bila stena v soncu in sta plezala kar v kratkih rokavih. Ko pa se je sonce skrilo za rob, je prej mokro skalo v trenutku prekril požled. Tri raztežaje pod vrhom sta se odločila za bivak, vendar se je vreme ponoči poslabšalo in ob štirih zjutraj sta začela sestopati. Med spusti sta srečala Kelneriča in Šterbala, ki sta bivakirala na neudobnem mestu. Zvečer so se vsi štirje vrnili v bazni tabor.
Po nekaj dneh slabega vremena sta Mali in Kambičeva 11. 2. preplezala klasično Williamsovo smer na Poincenot. Zaradi toplega vremena je bilo plezanje po sneženi rampi v spodnjem delu smeri težavno. Po zahtevnem prehodu z rampe na ramo (VI) sta brez posebnih težav preplezala skalni del smeri (IV mestoma V) do vrha. Kelnerič in Šterbal sta istega dne preplezala Levi ozebnik (65 st./V) v Guillametu.
Na odločilni poskus na Fitz Roy so naši štirje krenili 13. 2. zvečer in naslednji dan zjutraj prišli na Brecho. Mali in Kambičeva sta ob sedmih zjutraj vstopila v Francosko – argentinsko smer. Razmere so bile boljše kot ob prvem poskusu in ob štirih popoldne sta bila na vrhu težkega dela smeri. Do vrha, ki sta ga dosegla ob pol šestih zvečer, ju je ločilo le še snežno pobočje z naklonino 40 stopinj in skala druge stopnje. Kelnerič in Šterbal sta prišla na vrh ob devetih zvečer. Mali in Kambičeva sta še isti dan sestopila do Passo Superior, kjer sta po 33 urah hoje in plezanja zaspala v toplih spalnih vrečah.
Moniki Kambič in Klemenu Maliju so odpravo omogočili Spino II, Občina, PD in AO Mengeš, PD in AO Kamnik, Uršič, Svilea, Calcit, Medic, Treking šport, Turnc, Alp šport in 3S šport.
Ledno plezanje: A. Jerala druga na tekmi v ZDA
V prvem delu tekmovanja čisto ledno plezanje, v drugem pa kombinirano – Po tekmi preplezala še vrsto slapov
Alenka Jerala se je po več kot enem mesecu vrnila iz ledno-plezalne turneje po Severni Ameriki. Najprej se je udeležila tekmovanja v lednem plezanju Arctic Wolf Ice Festival v Koloradu in osvojila odlično drugo mesto. Po tekmi je splezala še celo vrsto zaledenelih slapov v ZDA in Kanadi.
PRVI DAN TEKME – Alenka Jerala v tekmovalni smeri prvega dne.
Tekma v lednem plezanju, katere organizator je bil znani ledni plezalec Jeff Lowe, je trajala dva dni. Prvi dan je vsak tekmovalec izbral svojo ledno smer v kanjonu in jo preplezal s sprotnim nameščanjem varovanja. Sodniki so ocenjevali lepoto smeri, učinkovitost in stil plezanja, varnost ter težavnost linije. Drugi dan so tekmovali v kombiniranem plezanju po skali in ledu. V tej smeri je bilo varovanje že nameščeno, tako da so tekmovalci samo vpenjali komplete, vendar pa so tudi skalo plezali z zatikanjem lednih orodij. Težavnost smeri za ženske je bila M7+, za moške pa M8 do M9. Pomembna je bila višina, ki jo je plezalec dosegel, pri isti višini pa so upoštevali še učinkovitost in stil plezanja ter čas. Alenka Jerala je v obeh tekmah dosegla drugi rezultat in na koncu zasedla drugo mesto. Rezultati: Ženske: 1. Sewart (ZDA), 2. Jerala (Slo), 3. Reynolds (ZDA); moški: 1. Sourzac (Fra), 2. Christensen (Islandija), 3.Takeda (ZDA).
Po tekmi je Alenka z različnim soplezalci preplezala še vrsto slapov in kombiniranih smeri v Koloradu, Wyomingu in področju Canmore v Kanadi. Najtežji so bili Slip Slidin Away (6, 40 m), The Fang (5-6, 50 m) in Pilsner Pillar (II/6, 50 m). Kombinirane smeri je plezala samo kot druga v navezi in tako ponovila The Thangh – Seventh Tentacle (M7, 30 m), The Little Thang (M6, 25 m) in Secret Probation (M6+, 25 m).
Potovanje in plezanje v Ameriki so ji omogočili AO Kranj, KA, Sava, Petrol, Porenta, Mital, Pepelka čistilni servis, Julijana, Elektroinstalacije Čarni in Planika.
Bele sanje in Lukežev led v enem dnevu
Marko Čar (AO Žiri, Red Bull) je 5. februarja najprej sam v dveh urah preplezal Bele sanje (4, IV-V, 740 m) v Vrhu polic nad dolino Možnice. Z vrha je sestopil v Bovec, se z avtoštopom vrnil v Možnico, nato pa odšel v Koritnico in popoldne preplezal še zaledeneli slap Lukežev led (4-5, III-, 250 m) v ostenju Loške stene.
Čez dva dni je z Romano Marka – Lukež v porečju Koritnice preplezal dva nova slapova. Našla sta jih nasproti Okapov, prvi je bil težji (Slap v Kotlu, 5/5+, 100 m), drugi pa lažji in krajši (Dvojčka, 3/3+, 50 m). Zgornji del prvega slapu je na soncu in dan po vzponu se je sveča v njem podrla.
Serijo vzponov je zaključil 21. februarja, ko sta z Maticem Joštom (AO Celje) vstopila v severno steno Kanjavca. Ker v spodnjem delu Uporniške ni bilo dovolj ledu, sta po skali 50 metrov desno od nje potegnila tri nove raztežaje (V+, III-IV). Srednji del stene sta preplezala po Uporniški. Nad drugim balvanom sta pred Slapom v Kanjavcu zavila desno na nazobčan greben. Po njem sta z lednimi orodji po snegu in rušah (III-IV) izplezala iz stene. Polovico 800 metrov visoke stene sta preplezala po deviškem svetu in tako potegnila Desno varianto Uporniške smeri.
Slapovi v Kanadi
Aljaž Anderle in Klemen Premrl sta se javila iz Kanade, kjer plezata zaledenele slapove v okolici Banffa. Preplezala sta že več slapov šeste težavnostne stopnje, med njimi Replicatto (V/6+), Sorcerer (IV/6), Pilsener Pillar (II/6), Cronesburg Cascade (II/6) in French Reality (V/6+).
Odprava PK Rifnik na Vzhodni Jannu (7468 m)
Jutri odhaja v Nepal osemčlanska alpinistična odprava PK Rifnik, katere cilj je zahtevna, še nepreplezana vzhodna stena deviškega Vzhodnega vrha Jannuja (ali Kumbakarne, 7468 m). Vodja odprave je Franc Gajšek, zdravnik dr. Žare Guzej, člani odprave pa so Dušan Debelak, Viktor Mlinar, Tomaž Žerovnik, Anton Pavlič – Čif, Andrej Grudnik in Matic Jošt. V bazni tabor bodo po 12-dnevnem pristopnem maršu prišli v začetku aprila, odločilni dnevi na gori pa bodo konec aprila in začetek maja. Vzpon nameravajo opraviti v alpskem stilu, kar pomeni brez uporabe fiksnih vrvi, višinskih taborov in umetnega kisika.
Letošnja odprava je že šesti slovenski poskus na tej zahtevni gori. Dvakrat so sodelovali tudi člani letošnje odprave in naveza Debelak – Žerovnik je v drugem poskusu priplezala do skalne bariere na višini 6950 metrov, ki predstavlja ključ stene. Najvišjo točko do sedaj sta dosegla žal že pokojna Vanja Furlan in Bojan Počkar, ki sta leta 1992 obrnila 7100 metrov visoko.
Odpravo so podprli Facig, Metalka, Biro Pro, As, Pliva, Mojfit, Contructa in številni drugi sponzorji.
Miha Peternel
Redna skupščina PZS
V soboto, 28. marca, ob 9.30 bo v veliki sejni dvorani Narodnega doma v Celju začetek redne skupščine Planinske zveze Slovenije. Dnevni red je običajen, gradiva pa so natisnjena v posebni številki Obvestil (z datumom 6. marec 1998). Ob razpravi o poročilih, ki naj bi ovrednotila delo v minulem mandatnem obdobju, bo vsekakor najpomembnejša obravnava dokumenta Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev in pa seveda volitve.
Andrej Valič: Triglav
Avtor knjige TRIGLAV, Arheološki problem in vprašanja njegovih predstav je diplomirani arheolog in dolgoletni raziskovalec pradavnine Andrej Valič, založnik Mestna občina Kranj (odbor za pripravo slovesnosti ob počastitvi Prešernovih jubilejev), izdali pa so jo v Kulturnem centru Kamnik. Knjigo je izredno lično oblikoval arh. Marjan Kocjan, vezana v platno, ob slovenskem tekstu je (vzporedno) tudi prevod v angleščino in bogato ilustrirana. Strokovno napisana razlaga z mnogimi citati utemeljuje avtorjevo trditev: TRIGLAV – gora slovenskega vseobčega bistva!
Franci Savenc
