Alpinistične novice 10/1994

Nevarnost snežnih plazov žal še radi podcenjujemo

Obveščanje o njej je pri nas pravzaprav še pomanjkljivo, četudi je na voljo dosti podatkov — Katere so posamezne stopnje nevarnosti snežnih plazov

Ker že nekaj let zaradi ugodnih snežnih razmer in drugih srečnih okoliščin ni bilo v slovenskih gorah smrtnih nezgod zaradi snežnih plazov, je večina zimskih obiskovalcev gora pričela podcenjevati tovrstno nevarnost. Tako so žal v tej zimski sezoni preminuli že trije gorniki, ker jih je odnesel snežni plaz. Zato naj obiskovalci zasneženih gora upoštevajo opozorila o nevarnosti snežnih plazov in med turo preverjajo stabilnost snežne odeje. Največkrat zasujejo gornike kložasti plazovi, ki jih sprožijo sami. V zimskih razmerah sodi v nahrbtnik tudi lavinska žolna in posebna lopata, na ture ne hodimo sami.

Služba za opazovanje snega in opozarjanje o nevarnostih snežnih plazov (lavinska služba) pri Hidrometeorološkem zavodu (tel. 061327-461 ) izstavlja poročila o stanju snežne odeje in opozorila o nevarnosti snežnih plazov (lavinski bilteni) le ob ponedeljkih in petkih (včasih pa tudi izostane, primer 21. 2.). Lavinske biltene ob petkih redno objavlja Radio Slovenija, Val 202 v oddaji Minute za rekreacijo ob 8.40 in Radio Glas Ljubljane ob 13.30 v oddaji Planinski svet. Ob ponedeljkih in petkih pa posreduje lavinski bilten Radio Novo mesto pri poročilih ob 13.30 in Radio Triglav Jesenice pri poročilih ob 14.30 in 16.30. Stalno so navedeni podatki na voljo na teletekstu Televizije Slovenija na strani 148, vendar z veljavnostjo ponedeljka in petka, ter izjemoma po 2. in 3. TV dnevniku (4. in 5. stopnja nevarnosti). Dnevniki: Delo, Dnevnik, Republika, Slovenec, Slovenske novice in Večer pa objavljajo lavinske biltene praviloma ob torkih in sobotah, vendar nekateri zelo redko in tudi nepopolno.
Nepoučene bralce moram opozoriti, da se ob spremembah vremena (nove snežne padavine, sprememba vetra, nenadne otoplitve …) stopnja nevarnosti več ali manj spremeni. Hidrometeorološki zavod za zdaj v dnevih ob spremembah vremena še ne daje novih podatkov, čeprav bi bil to dolžan storiti v skladu s pismenim dogovorom z Republiško upravo za zaščito in reševanje z dne 12. 1. 1994. V zvezi z zadnjo smrtno nezgodo zaradi snežnega plazu dne 12.2. 1994 pod Toscem dodajam manjkajoči podatek, ki je v poročilih o nezgodah v plazu v drugih alpskih deželah običajen, ni pa bil podan v Delu dne 15. 2. 1994. Dan pred nezgodo je Hidrometeorološki zavod RS ocenil, da je v slovenskih gorah majhna nevarnost snežnih plazov (1. stopnja) odnosno krajevno zmerna (2. stopnja), brez prognoze stopnje nevarnosti za naslednja dva dneva. Od petka na soboto se je zelo povečala vetrovnost, v nedeljo pa so reševalci opazili mnogo spontanih plazov v grapah. Nedvomno se je nevarnost precej povečala.
V informacijo navajam, da smo edina izmed 22 alpskih dežel, ki nima telefonskega odzivnika z dnevno veljavnim lavinskim biltenom. Za obiskovalce gora v sosednjih deželah avstrijske Koroške in Julijske krajini odnosno mejnih gora navajam dnevni dosegljive vire za lavinske biltene:
Koroška: – regionalni radio Koroška, frekvenca 97,8 MHz (oddajni! Dobrač), vsak dan po vremenskih poročilih ob 7.45,
– telefonski odzivnik št. 0043 46 1588 (za tekoči dan je trak vstavljen ob 8.30).
Julijska krajina – telefonski odzivnik 0039 432 501 029 
– telefonski odzivnik (zelena številka) 1678 60377 (klic možen samo iz Italije).
Potrebno je še opozorilo, da se delavci Republiške uprave za zaščito in reševanje dogovarjajo z mediji informiranja o izboljšavah obveščanja. O morebitnih spremembah bo javnost pravočasno obveščena.

Za lažje razumevanje lavinskih biltenov podajam opise za posamezne stopnje:

* Lavinsko ogrožena območja so v lavinskem biltenu posebej opisana (višinska leta, lega pobočja glede na stran neba, oblika terena, itd.)
** Dodatna obremenitev: zelo velika, npr. skupina smučarjev, ratrak
zmerna, npr. smučar, ki skače majhna, npr. posamezni smučar.

FRANC MULEJ

Od Triglava do treh vrhov sveta
V sredo, 9. marca ob 12. uri bo v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Turjaška 1, otvoritev razstave pod naslovom Od Triglava do treh vrhov sveta.
Razstava je del projekta, ki vključuje arhiviranje in aktiviranje obsežnega programa dokumentarnega, slikovnega, filmskega in tonskega gradiva, ki ga je zbral Aleš Kunaver.
Projekt je omogočilo Ministrstvo za kulturo, začel pa se je v narodni in univerzitetni knjižnici in bo tu tudi predstavljen, v povezavi z dosežki znanosti, ki je na alpinistični poti od Triglava do Makaluja-Everesta-Lotseja tudi naredila korak naprej. Aleš Kunaver si je namreč vedno prizadejal alpinistične cilje dopolnjevati z znanstvenimi raziskavami.
Ob otvoritvi razstave bo tudi predstavitev knjige »Od Triglava do treh vrhov sveta«. Gradivo zanjo je ob sodelovanju članov alpinističnih odprav zbrala Dušica Kunaver. Izšla bo v založbi Didakta Radovljica.
Razstava bo odprta od 9. do 25. marca 1994.

(D. K.)

Smučanje z osemtisočaka
Člani lanske odprave na Šišo Pangmo vabijo na predavanje z diapozitivi, ki bo v sredo, 9. marca, ob 19. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavili bodo vzpon na vrh tega kitajskega osemtisočaka in smučanje z višine 7550 m.

(A. B.)

Bo Triglavska muzejska zbirka morala v zaboje?
Denacionalizacijska zahteva po vrnitvi stavbe, ki so jo planinci obnovili

MOJSTRANA, 4. marca – V jeseniški občini je med zahtevali za vrnitev premoženja tudi zahtevek za vrnitev nekdanje gostilne Pri Peričniku v Mojstrani, kjer je danes Triglavska muzejska zbirka. Če bi morali premoženje vrniti v naravi, bi se morala zbirka preseliti v zaboje, neuresničen pa bi ostal tudi načrt, da bi ob vstopu v dolino Vrat uredili slovenski planinski muzej.
Stavbo je leta 1902 zgradil Jože Jakelj, starejši domačini pa ji še danes pravijo Pr’ Jozlnu. Po vojni je bilo v stavbi, ki sodi k hotelu Naravno zdravilišče Triglav, dalj časa študentsko okrevališče beograjske Univerze. Ko gostov, ki bi se zadovoljili z nizkim standardom, ni bilo več, je hiša prazna propadala, pred dobrimi desetimi leti pa jo je dobilo v najem PD Dovje – Mojstrana.
Z mnogimi prostovoljnimi urami so planinci pod vodstvom Avgusta Delavca obnovili zunanjost in notranjost hiše, Triglavsko muzejsko zbirko pa odprli avgusta 1984. Zbirka zajema okoli 500 fotografij, več kot sto predmetov in številne dokumente, v enem od prostorov naj bi bila tudi razstava domače zgodovine, Planinska zveza Slovenija pa je že pristala, da bi v Mojstrani nastal tudi slovenski planinski muzej.
»Če bo treba hišo vrniti, bo šlo vse skupaj v zaboje. Samo to ni prav,« je rekel prizadeto Avgust Delavec, Bojana Pohar, višja svetovalka za premoženjsko-pravne zadeve pri jeseniškem sekretariatu za urejanje prostora pa je povedala, da je denacionalizacijski postopek še na začetku. Upravičenka je neka upokojena gospa iz Polzele, zavezanec pa Naravno zdravilišče Triglav (vložen je tudi zahtevek za vrnitev hotela), ki pa je pred propadom. Po besedah Bojane Pohar ustne obravnave doslej še niso razpisali, ker so menili, da je bolje še pred tem opraviti cenitev premoženja.
Obravnava, na kateri bosta obe strani povedali svoje želje oziroma možnosti, bo predvidoma sredi marca. Vsekakor pa bosta društvo in občina (sicer ustanoviteljica naravnega zdravilišča), ki želi planincem pomagati, brez ministrstva za kulturo lahko za obstoj Triglavske muzejske zbirke le malo storila. Denarja za odkup stavbe nimata, prav tako ne hiše, ki bi jo lahko ponudila za zamenjavo. Brez tega pa bi bila za društvo najugodnejša rešitev znosna najemnina.

VLASTA FELC

Pri padcu s stene sta umrla dva plezalca
Vikijeva sveča je bila usodna za Tomaža Petača in Miho Vrečo — Tik pod vrhom je enemu zdrsnilo in naveza je zgrmela v globino

JEZERSKO, 6. marca – Gorski reševalci postaje Jezersko so v soboto pozno popoldne odšli po trupli dveh ljubljanskih alpinistov. Gre za 26-letnega Miha Vrečo in 26-letnega Tomaža Petača, ki sta malo pred četrto popoldne omahnila z Vikijeve sveče, 160 metrov visoke zahtevne smeri levo od Sinjega slapu pod Češko kočo.
Padec je videl njun prijatelj Boštjan Ložar, ki pa žal ni mogel storiti ničesar. Bil je blizu vstopa v prej omenjeno ledno smer, značilno po tem, da je izstop iz nje (kot je povedal vodja reševanja Franc Zadnikar) izredno zahteven. In prav v zaključnem delu je prišlo do nesreče. Prvi v navezi je na vrhu varoval soplezalca, ki je premagoval še zadnje metre Vikijeve sveče, ocenjene z minus šesto težavnostno stopnjo. Ko je drugi alpinist iznenada omahnil, je potegnil za sabo tudi varovalca, saj opora v snegu ni zdržala sunka.
Oba Ljubljančana sta sicer že nekaj ur prej splezala zahtevno Teranovo smer, ki je mešanica snega in ledu. Sploh je bilo v soboto v gorah veliko ljudi. Alpinisti so naskakovali ledne smeri, saj je led kompakten, vzponi pa štejejo še med zimske. Vikijeva sveča je v spodnjem delu 95-stopinjska, medtem ko se v zgornjem »položi« do 45 stopinj. Zato lahko v finišu popusti tudi koncentracija. Poleg tega na vrhu zaradi snega ni možno namestiti svedrovcev, kar pomeni, da prvi v navezi varuje drugega le s cepini. In prav opisane okoliščine so potencialna past celo za najbolj izkušene plezalce.
Jezerskim gorskim reševalcem so pri žalostnem transportu do Ancljove planine pomagali tudi znanci obeh ponesrečenih, ki so bili v soboto blizu kraja nesreče.
Do noči je žalostni sprevod dosegel dolino.

MIRKO KUNŠIČ

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja