V slabih razmerah za vzpone so prevladovali slapovi
Do konca zimske alpinistične sezone je samo še štirinajst dni – Razen Česnovega vzpona in ponovitev v Rzeniku brez pravih tur
Čeprav je do konca zimske alpinistične sezone le še nekaj več kot 14 dni, pravih razmer za vzpone še ni bilo. Z izjemo Česnovega solo vzpona prek stene Široke peči in še obeh 1. ZP v Rzeniku tudi ni bilo posebnih tur. Tisti, ki so konec prejšnjega tedna odšli v Chamonix, pravijo, da jih je bilo veliko, računajo, da bi lahko zamujeno nadomestili vsaj v Zahodnih Alpah. Toda tudi tam so, kakor kaže, razmere slabe.
Z Jesenic poročajo, da so januarja ponovili vse slapove nad Tamarjem.
Benjamin Ravnik je 9. preteklega meseca sam preplezal slap pod Prisojnikom (85/60 st. 120 m) desno od velikega ledišča, oz. levo od najbolj izrazitih sveč. Teden dni kasneje pa sta z Milivojem Pajoničem preplezala še Skočnike v Martuljku. Led je bil tanek in da sta prišla čez drugi tolmun, sta se morala spustiti nazaj po deblo, da sta ga premostila.
Matevž Lenarčič (AO Trbovlje) in Igor Škamperle (AP Postojna) sta 20. februarja hotela preplezati smer Cesar— Comici v Loški steni. Toda razmere so bile slabe in odločila sta se raje za slap v vpadnici te smeri. Kaže, da sta ga zmogla prva, visok je okoli 100 m, ocenjujeta pa ga s 60—85 stopinj naklonine. Naslednji dan sta opravila 3. V po Zelenih slapovih; iz Spodnje v Srednjo Krnico, potem pa desno na vrh Planinice: sistem slapov (90/70-80 st.) in grap (40 st.) z okoli 400 m relativne višine v desnem delu Loške stene. V petek sta opravila še 3. V po slapu desno od slapa za karavlo nad Logom pod Mangrtom (80/60 st., 150 m).
Koroški alpinisti so raziskovali slapove v svoji okolici. Teodor Jelen, Milan Plesec, Igor Radovič in Zdenko Žagar so preplezali slap »Za topilnico« v Žerjavu, ki se začenja ob Meži, plezanja je bilo za nekako štiri raztežaje, naklonina pa 85/20-60 stopinj. Dan kasneje so opravili še 2. V po slapu pri kmetu Božiču, ki ga je prvi preplezal Ivan Štirnik 31. januarja letos.
Nad Tamarjem je bilo v soboto in nedeljo (23., 24. februarja) menda pod slapovi toliko plezalcev, da so morali čakati drug na drugega. Vseh podatkov seveda nismo uspeli zbrati. Miha Lampreht in Andrej Kokalj (Akademski AO) sta preplezala Mimo votline, Osrednji in Desni slap. Dare Božič in Tone Kralj (AO Mengeš) sta preplezala Desni slap, Silvo Kragelj (AO Litostroj) pa sam Centralnega in Desnega
Več jih je menda plezalo tudi Luciferja, toda podatke smo prejeli le iz AO Litostroj. Robi Držan in Bojan Slabanje sta ga 14. februarja preplezala po levi strani.
Andrej Gradišnik (AO Ravne) in Mirko Kranjc (AO Črnuče) sta 17. februarja preplezala Vikijevo svečo nad Jezerskim, v noči od 22. na 23. februar pa še Bobnarja v Brani. Grapa je bila lepo zaledenela, težji skoki pa kopni, tako da sta se umikala v desno. Sestopila sta po Bosovi grapi.
Iz AO Trbovlje nadalje sporočajo, da so preplezali več slapov v Logarski dolini. Karl Kodrič, Bojan Šprogar in Marko Zupan so preplezali Palenk in Kristal, Kodrič in Šprogar Slap pod tunelom, Šprogar sam pa še Slap pod Sušico. 23. februarja sta Vili Guček in Šprogar preplezala še Ledinski slap (VI, 80-90 st.)
Naslov IX. JAHO
Komaj so člani naše himalajske odprave na Yalung Kang dobro odpotovali, se že oglašajo prijatelji in ljubitelji alpinizma z vprašanjem: Kakšen je nepalski naslov naše himalajske odprave?
Vsi, ki bi radi pisali odpravi ali posameznikom, ki so njeni člani, lahko pošto naslove na Yugoslav Yalung Kang Expedition, c/o Mountain Travel, P. O. BOX 170 (ali c/o Miss. E. Hawley, P. O. Box 224), Kathmandu, NEPAL. Za prenos s kurirjem v bazni tabor je preskrbljeno, le nekaj dalj bo trajalo.
V Mrzli gori
Arman Polegek in Sašo Puhmajer sta 24. februarja preplezala Slap pod Sušico, potem pa s Tonetom Golnarjem (vsi AO Kozjak) še Centralno grapo (80/45 st., 600 m) v Mrzli gori. Sestopili so po Zahodni smeri (45 st.).
Franci Savenc
Alpinizem pod Šmarno goro spet v vzponu
Alpinistični odsek PD Šmarna gora je imel lani že 37 aktivnih članov
O delu alpinističnega odseka pri PD Šmarna gora že dalj časa ni bilo slišali. Še leta 1979 so imeli kar tri svoje v jugoslovanski himalajski odpravi na Everest, potem pa je delo nekako zastalo. Starejši so se deloma umaknili, nekateri so se preusmerili povsem v domače gore, na vodništvo itd. Mladih, ki bi jih bili sposobni zamenjati, pa v odseku ni bilo.
Leta 1983 pa se je začelo spreminjati. Pod vodstvom načelnika Romana Robasa so organizirali alpinistično šolo in zaradi povečanega zanimanja leto za tem še enkrat. Trud ni bil zaman. Leta 1983 je AO Šmarna gora štel 28 članov, konec lanskega leta pa že 37. Število tur je naraslo na 556.
Seveda pa klasična »plezalna šola«, čeprav je njihovo domovanje tako rekoč tik pod zibelko ljubljanskega alpinizma, Turncem, ni zadostovala. Na večjo zagnanost so vplivale predvsem skupne ture, ki jih ni bilo malo, njih vodstvo pa so zaupali preizkušenim alpinistom. Ker so vedeli, da za težje vzpone v tujih gorah še niso sposobni, so se posvetili predvsem spoznavanju domačih. Njihova najbolj aktivna naveza Tomo Šetina-Mare Vrevc je uspešno opravila več težkih vzponov v Koglu, Steni, pa tudi Paklenici. Njima ob boku so bili Marička Cemič, Aleš Cvahte, Matjaž Jamnik, Miha Kajzelj, Simona Košir, Aljoša Murn, Tomaž Petač, Marjeta Štrukelj in Miha Vreča.
Letos bodo šli še korak dalje. Sočasno z osnovno alpinistično šolo bodo namreč organizirali še nadaljevalno. Tisti, ki so osnovno AŠ že končali, bodo dopolnili svoje znanje o tehniki plezanja, samoreševanja in reševanja soplezalca, ob tem pa bodo seveda še naprej redno hodili na lažje in težje ture.
A. C.
Za gorske reševalce
Podkomisija za opremo GRS se je odločila za izdelavo vetrovk iz blaga, ki ga izdeluje Svila iz Maribora. Pripravljajo tudi naročilo za lavinske lopate z vgrajenim silomerom, ki jih bodo izdelali v Prevaljah. Še vedno pa ni bilo mogoče pripraviti seznama zdravnikov – gorskih reševalcev in inštruktorjev GRS, ker vse postaje še vedno niso poslale potrebnih podatkov. Zatika se tudi, pri zaključevanju statističnega poročila o aktivnosti v letu 1984 (iz istega vzroka, manjkajo predvsem poročila o akcijah na smučiščih), čeprav je že znano, da so imeli naši reševalci lani 80 akcij in da so rešili 133 oseb, petnajstim pa žal ni bilo več pomoči.
V spomin na očeta
Iz Münchna smo dobili sporočilo, da bo delo »Alpe iz zraka« med snemanjem katerega se je smrtno ponesrečil Toni Hiebeler z ženo, Aleš Kunaver in pilot helikopterja Gorazd Šturm, vendarle izšlo, in to že letošnjo jesen. Dr. Mathias Hiebeler, sin nesojenega avtorja, je povedal, da so posamezne sestavke prevzeli poznavalci iz različnih krajev Evrope in da bo o Julijskih Alpah tri strani teksta, objaviti pa nameravajo tudi štiri fotografije. Delo bo izšlo v Rosenheimu pri istoimenski založbi, posvečeno pa bo Toniju Hiebelerju.
Sporočilo kandidatom za v Peru
Da bi omogočili tistim, ki žele letos obiskati Ande, kar najcenejši prevoz do Lime (Peru), sklicuje komisija za odprave v tuja gorstva 8. marca ob 17. uri v prostorih PZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani sestanek vseh interesentov. Če jih bo dovolj, bo organizirana tudi skupina za treking.
2. ZP Centralne v Otišu
Dragan Ilić in Željko Rudan, člana AO Bukovik iz Sarajeva sta 2. in 3. februarja opravila drugo zimsko ponovitev Centralne (IV+, 250 m) v S steni Otiša na Prenju. Prvi dan sta (od do 17. ure) preplezala dva raztežaja in bivakarila 40 m nad vstopom. Drugi dan pa sta splezala v slabem vremenu še preostali del stene, čeprav je bil led in sneg povsem gnil. Za vso smer sta potrebovala 15 ur.
Zagrebčani plezali
Boris Čujić (AO Velebit) in Lenko Matejčič (AO Zagreb — Matica) sta 23. februarja preplezala Zajedo skozi okno (AO, V/IV+, 40/30 st., 200 m) v Nad Šitom glavi, sestopila pa sta po Uroševi grapi. Skupina zagrebških alpinistov pa je istega dne preplezala Skrito grapo v Robičju.
Teden dni pred tem so Čujić, Srečo Meič in Mario Rodeš (oba AO Ravna gora) preplezali Sinji slap pod Češko kočo, iz Vikijeve sveče pa so se zaradi padca morali umakniti levo na greben.
Skupna tura AO Vipava
Člani AO Vipava so s tečajniki 16. in 17. februarja preplezali večino »klasičnih« smeri v Robičju in Šitni glavi. Marko Fabčič, ki je prišel na Vršič za drugimi, je potem precej teh smeri preplezal sam. Opravil pa je tudi prvenstveni vzpon (III, 50 st., 300 m) desno od Skrite grape v Robičju. 23. preteklega meseca pa je Fabčič z Davorinom Kodelo preplezal še Vikijevo svečo nad Jezerskim.
Predlog KA PZS
Drago Metljak je na zadnji seji IO PZS v imenu komisije za alpinizem predlagal, naj bi letos vplačevali v sklad za pomoč pri reševanju v tuje gore po 800 din, toda le tisti, ki bodo to storili v roku. Le-ta bo letos nekaj daljši, trajal naj bi do zadnjega aprila; Tisti, ki v tem času ne vplačajo zneska, bodo morali za vsak odhod v tujino prispevati po 1000 din. Od tega bodo izvzeti le udeleženci organiziranih skupinskih izletov pod strokovnim vodstvom (organizator PD ali komisije PZS), po nadelanih poteh, ki bodo za vsak izlet prispevali po 300 din.
Zimski tečaj na Komni
Letošnji zimski tečaj se bo začel 24. marca ob 19. uri, končal pa v soboto 30. marca opoldan. Tečaj bo v domu na Komni, prijave pa je potrebno poslati do 11. marca skupaj s potrdilom o vplačilu prispevka 7.000 din (polna cena je 10.000 din, vendarle za člane slovenskih PD razliko krije KA PZS) na tekoči račun PZS. Isti rok velja tudi za prijavo inštruktorjev ter GV.
Zbor za vse, ki bi se radi udeležili zimskega alpinističnega tečaja, je 9. t. m. ob .19 uri v planinskem domu v Kamniški Bistrici. S seboj morajo prinesti vso tehnično opremo razen smuči. Na programu bo namreč preskusna tura.
2. ZP Požeruhove smeri
Luka Karničar in Franc Zadnikar (oba AO Jezersko) sta 23. februarja opravila 2. ZP Požeruhove smeri (V—, 45—60 st., 850 m, 6 ur) v JZ steni Koroške Babe. Sestopila sta po Grapi, ki jo je Karničar pet dni pred tem že sam preplezal, in to v vzponu in sestopu. Dan za prvim vzponom je Rihard Murn sam opravil drugo letošnjo ponovitev slapu v Malem vrhu (90/50-70 st., 120 m).
Tekmovanje v spomin bratov Uršič
Iz AO IMPOL poročajo, da deluje njihova AŠ po zastavljenem programu in da jo redno obiskuje 5—7 tečajnikov. 24. februarja so pri Treh kraljih pripravili tekmovanje v spomin na brate Uršič, ki se ga je udeležilo več kot sto ljudi. Opravili so tudi več vzponov prek zaledenelih slapov. Mira Uršič pa je s prijatelji iz AO Kozjak preplezala Hudi prask v Mrzli gori, Tschadovo v Turski gori in (7. februarja) Slovensko v Steni.
Franci Savenc
Nove planinske poti
Planinsko društvo Kranj pod vodstvom Franca Ekarja želi narediti nove poti z Vodin na Skuto in prek stene Dolgega hrbta na Mlinarsko sedlo. Alpinisti, gorski reševalci in gorski vodniki planinskega društva Domžale smo ogorčeni in se pridružujemo nasprotnikom spreminjanja okolja. Dodelava poti v teh strmih stenah je skregana z logiko in v nasprotju z vsemi varnostnimi pravili. Alpinisti in planinci bi se medsebojno življenjsko ogrožali. Poti bi bile prenevarne in prezahtevne za večino planincev in Kranjčanom ne bi povečale prometa v postojanki na Vodinah. Na Skuto že sedaj vodijo štiri planinske poti in je dostopna tudi s kranjske strani. Bolje je, da pomagajo vzdrževati obstoječe poti. Gorski reševalci so imeli že na teh poteh precej nesreč in smrtnih žrtev.
V svojem slavnostnem govoru 17. decembra lani je Franc Ekar poudarjal skrb za varstvo planinskega sveta. Pozivamo ga, da kot kranjski predsednik in podpredsednik Planinske zveze Slovenije zastopa mnenje širših planinskih množic in da ne podlega načrtovalcem planinskih poti, ki vidijo samo svoje postojanke in namišljene ekonomske učinke. Planinci, alpinisti in ostali ljubitelji narave oglasite se, povejte svoje mnenje.
ALPINISTIČNI ODSEK PD DOMŽALE
OD TOD IN TAM
Obvestila 3/85
Obvestila PZS izhajajo že enajsto leto, že nekaj časa redno ob začetku meseca, na kvalitetnem papiiju, lično odtisnjena (Tiskarna RTV Ljubljana) in dobro urejena, za kar gre vsa zasluga tajniku PZS Jožetu Dobniku. So delegatsko in uradno glasilo slovenske planinske organizacije, namenjena pa internemu obveščanju, zato tudi izhajajo le v nakladi 1000 izvodov. K 20 stranem zadnje številke pa je tokrat priloženo 14 strani obsegajoče gradivo mladinske komisije PZS, pripravljeno na enak način in pet formularjev za prijave na letošnje akcije.
Šola turnega smučanja
Komisija za vzgojo in izobraževanje PZS razpisuje šolo turnega smučanja, ki se bo začela v četrtek (zbor ob 18. uri) 11. aprila in bo trajala do nedelje opoldan. Prispevek udeležencev (ob sofinanciranju KVIZ) je 4250 din in ga je potrebno nakazati ob prijavi — do 25. marca — na žiro račun PZS. Razen predavanj in vaj so v načrtu tudi ture na Krn, Podrto goro in Lepo Komno. Podroben program je v pisarni PZS (312- 553).
Orientacijski pohod
V skladu s pravilnikom za slovenska planinska orientacijska tekmovanja prireja PD Polzela orientacijski pohod ob 90-letnici Planinskega vestnika, pokrovitelj pohoda pa je TKS občine Žalec. Zbor Bo 16. marca ob 8. uri pred Domom Svobode, od koder bo peljal poseben avtobus v Andraž, koder bo pred Zadružnim domom tudi start in cilj. Udeleženci morajo imeti s seboj veljavne planinske izkaznice, tričlanske ekipa pa bodo razdeljene v štiri kategorije: pionirji (1970—73), mladinci (1972—66), člani (1967—57) in starejši člani (rojeni leta 1956 in preje). V vseh kategorijah (razen pionirski) bo tekmovanje tudi za posamično uvrstitev.
Tudi planinski film
Filmska skupina ODEON (64270 Jesenice, pp 46) je sporočila, da bo XII. MFAF v času od 15. do 21. aprila letos. Med drugimi pričakujejo tudi planinske filme, saj bo na tem festivalu opravljena selekcija jugoslovanskih planinskih filmov za XII. festival amaterskega planinskega filma, ki bo že junija v San Vitu di Cadore v Italiji. Za festival lahko kandidirajo filmi, ki niso daljši od 20 minut, formatov normal in super 8 ter 16 mm, morajo pa biti ozvočeni. V nedeljo 21. aprila ob 10. uri bo na Jesenicah tudi posebna projekcija izbranih planinskih filmov.
Franci Savenc
Izpopolnjevalni seminar na Uršlji
Čeprav je bilo že na jesenskem seminarju AI soglasno sklenjeno, da bo zimski izpopolnjevalni seminar na Uršlji gori, se jih je 23. preteklega meseca zbralo le 13. (Slišati je glasove, da je Uršlja predaleč, ob tem pa jih večina priznava, da je še nikdar ni obiskala. Ob odhodu v Paklenico pa ni nobenih problemov.
Alpinizem se je pri nas že tako razmahnil, da ga le s prostovoljnim delom (za to usposobljenih) ni več mogoče obvladovati, so med drugim ugotovili udeleženci. Nastavitev profesionalnega strokovnega delavca je več kot nujna.
Zaradi velikega razmaha lednega plezanja (čeprav predvsem v slapovih) bo poleti izpopolnjevalni tečaj, ki bi ga pripravili v sodelovanju z avstrijskimi strokovnjaki. Spremljave novosti s prebiranjem literature ni dovolj. Sicer pa bodo teoretični izpiti za AI 10. in 13. aprila na PZS, pripravljalni seminar od 16. do 19. maja na Vršiču, praktični izpiti pa konec maja v Dolžanovi soteski (pri Tržiču). Podrobnosti bodo v kratkem objavljene. Poleti naj bi na Okrešlju – po daljšem času – spet pripravili začetniški alpinistični tečaj.
J. B.
Lani le 97.133 članov
Planinska zveza Slovenije, najmnožičnejša organizacija na področju telesne kulture pri nas, se je ponašala že s 104.059 člani (v 174 društvih). Toliko jih je bilo predlani, leto pred tem pa »le« 100.469. Lansko leto pa se je število organiziranih slovenskih planincev po dolgih letih prvič nekoliko znižalo. Iz evidence plačanih članarin, ki jih je zbrala DSSS PZS namreč povzemamo, da je bilo v 180 PD (na tem področju je torej lep napredek) 97.133 članov. Med njimi je 25.250 pionirjev, 12.888 mladincev in 58.993 tistih, ki so plačali polno člansko članarino. Je morda prav višina članarine vzrok za zmanjšanje števila članstva?
Razpolagamo tudi že s podatkom za sosednjo Hrvaško. Lani je bilo v 122 planinskih društvih včlanjeno 7.738 pionirjev, 7.791 mladincev in 20.786 odraslih, skupaj torej 36.315 članov.
I. D.
