Preplezan najvišji slovenski slap
Slap Čedca je visok 130 m, preplezal pa ga je Jože Povšnar (AO Kranj)
Slap Čedca nad Jezerskim ni med najbolj poznanimi slovenskimi slapovi, čeprav je s svojimi 130 metri najvišji slap v Sloveniji in najbrž tudi v Jugoslaviji.
V dveh urah in pol ga je 26. februarja preplezal Jože Povšnar (AO Kranj), ki je letos sam preplezal že več zahtevnih slapov (Spodnji Ledinski slap, Vikijevo svečo, Luciferja). Čedco si je ogledoval že dalj časa.
Prvič ga je iz zamrznjenega slapu, ki pada prek rdeče in zelo krušljive stene, pregnalo padajoče kamenje, ki se je zaradi odjuge trgalo iz stene. V drugem poizkusu je priplezal do prve navpične pregrade, v kateri pa je bil led še pretenak in preveč krhek.
Tretjič je vstopil v vpadnici ustja slapu in preplezal prvo navpično pregrado. Tokrat je bil led izvrsten. Za njo se je led nekoliko položil (50°-70°). Ta del se končuje v dveh ledenih svečah na levi in desni strani slapu. Vstop v desno, masivnejšo svečo so mu preprečile previsne ledene zavese Po ozki poševni polički je viseč na cepinu in bavtici zaprečil prek krušljive in požlejene stene od leve sveče. Prečnico je ocenil s VI+ in je ključno mesto smeri.
V levi sveči, ki je bila široka komaj pol metra je moral že takoj na začetku preplezati leden previs, za katerim ga je čakalo še 10 m navpičnega ledu. Prehod prek tega dela mu je nekoliko olajšal v ledu izoblikovan kamin, po katerem je lahko celo gvozdil. Slap se je potem nekoliko položil (70°) nakar je sledil še zadnji, navpični trideset-metrski skok, ki ga je v sredini zapiral previs. Nad njim pa je v ledu spet naletel na nekakšen kamin, ki mu je nekoliko olajšal plezanje. Za ustjem slapu ga je čakal še raztežaj strme grape (60°), na koncu zaprte s snežno opastjo.
M. Š.
Dopolnjena izdaja Turnih smukov dragocena obogatitev
Vodnik Črnivca in Pračka je prav tako v značilnem rdečem ovitku kot prva izdaja — Do 1. aprila reklamna cena 900 dinarjev
TURNI SMUK – Pot navzgor sicer ni kratka, zato pa bo navzdol toliko bolj prijetno. (Foto: arhiv INDOK)
Vse večkrat je slišati; Potem smo šli pa še malo turno. Zgoraj smo se sončili, ko so drugi preklinjali v vrsti, smučanje navzdol po celcu pa je tudi čisto nekaj drugega, kot po zoranih in prenapolnjenih progah. Še bomo šli… Kadar je cilj takih umikov z organiziranih smučišč krajši skok na katerega od bližnjih pobočij in vrhov, ni posebnih (orientacijskih) problemov. Ko pa bi radi šli na pravo visokogorsko smučarsko turo, se največkrat zaplete ob vprašanju: Kam?
Minilo je več kot 50 let, odkar je izšel Badjurin »Zimski vodnik po Sloveniji« in več kot dvajset, od predstavitve Pračkovih Turnih smukov. Vmes je sicer res izšel še trijezični vodnik, ki ima po deset opisov iz Furlanije, Koroške in Slovenije, vendarle to ni izboljšalo razmer na tržišču. Ljubitelji turne smuke so si največkrat pomagali s fotokopiranjem, s sposojanjem in – spraševali po novi izdaji, ki naj bi po možnosti zajela vso Slovenijo.
V okviru Planinske založbe PZS smo dolgo pripravljali novo izdajo. Miro Črnivec, ki poleg veselja do smučanja po gorah razvija še tehniko upodabljanja reliefa, je pisal in risal, zbirali smo fotografije, mnenja o opisih itd. itd. Vmes pa so kapljale podražitve in založniški problemi. Ker pa odlašanje še nikoli ni prineslo rešitve, smo se lani jeseni odločili: Črtali smo fotografije, še nekoliko skrčili opise in jih nekaj celo izločili … In med tiskom hiteli z vsemi opravili, da nas ne bi presenetila še kakšna podražitev.
Sodeč po prodaji (te dni bo razširjena tudi na vse večje knjigarne) je druga dopolnjena in popravljena izdaja vodnika Turni smuki Mira Črnivca in Cirila Pračka izšla pravi trenutek. V ekonomatu Planinske zveze Slovenije so od torka, ko je prišla prva pošiljka iz Kočevja, že skoraj spraznili police. Bojazni pa ni, saj bo celotna naklada (4000 izvodov) kmalu dotiskana. Omahljivcem pa je v veliko vzpodbudo dejstvo, da bo posebna cena 900 din veljala le še do 1. aprila.
Francozi hvalijo TSM
V prvi letošnji številki znane revije Alpi Rando, ki izhaja v Parizu, je izredno uspel članek o turnem smučanju (in lepotah) v Julijskih Alpah. Avtorica teksta Brigitte Lataud in Sylvain Joury, ki je prispeval fotografije, sta na straneh 28-33 čudovito predstavila našo Triglavsko smučarsko magistratl in pohod, ki so ga opravili med 27. aprilom in 1. majem 1984.
Kdo bo izkoristil priložnost in organizirano povabil k nam tujce. Kdo se bo potrudil, da bodo taki in podobni članki še izhajati, pa ne le na tujem?
Planinska organizacija nima sredstev za to, sicer pa ji je že skoraj v celoti prepuščena skrb za vso infrastrukturo v gorah. Trud posameznikov pa kljub občasnim uspehom ne more nadomestiti vsega. Sicer pa je usmerjenost v turizem naša splošna skrb. Mar ne?
Raduha – Lanež
Teodor Jelen in Milan Plesec sta 24. februarja preplezala Kovačevo (V, Al) v Mali Raduhi. 2. t. m. pa sta Alojz Kompan in Pavli Lesjak (vsi AO Črna) opravila prvenstveni vzpon (Pagat: III/II, 120 m) v Lanežu, med Grebenom šepavega gamsa in Hojnikovo potjo.
Slapovi v Suhi
Zoran Gričar (AO Litostroj) in Marko Lenarčič (AO Trbovlje) sta 24. februarja preplezala dva slapova v Suhi. Uspela sta v levem, najožjem slapu, s katerega sta se spustila ob vrvi, ter srednjega, desni pa je bil že preveč »tekoč«.
V spomin na Aleša Kunaverja
Vse več je pobud, kako bi spomin na Aleša Kunaverja, ki je tragično preminil v helikopterski nesreči, krepili in poglobili. V okviru planinske organizacije naj bi ustanovili »Alešev sklad« namenjen razvoju našega alpinizma v tujih gorah, še posebej z organizacijo odprav, ki jim je Aleš tako zvesto stal ob strani od vsega začetka. Imel pa je tudi največ zaslug, da je bila v daljnem Manangu, pod vrhovi Anapurn, zgrajena »jugoslovanska šola«, zgradba za tečaje, na katerih vzgajajo nepalske gorske vodnike. Če bo za to tudi nepalska organizacija, ki z zgradbo sedaj upravlja, naj bi tudi šolo imenovali po Alešu Kunaverju. Bil je tudi eden od pobudnikov, da bi alpinistom za posebne dosežke podeljevali priznanja. Aleševa plaketa, morda celo nagrada iz Aleševega sklada, bi prav gotovo imela ugled celo v mednarodnih krogih.
Na Kopaoniku
Letošnje prve novice o ekstremnih smučarskih spustih smo prejeli s Kopaonika. Krešo Kučinič (AO Zagreb-Matica), Eugen Morič (AO Jesenice) in Andrej Zorčič (AO Slovenijašport) so 15. februarja v stenicah pri sedlu Srebrnac preplezali in presmučali ozebnik, ki so ga ocenili s S5/4-, III+, 200 m. Štiri dni kasneje sta Kučinič in Zorčič presmučala še dva, ocenjena še nekoliko več (5+/4, IV-, oziroma 4/ 3-K III). Razmere pa niso imeli najboljše, pihalo je in temperatura je bila okoli -20°.
Dve grapi v Matkovi kopi
Tone Golnar, Armand Polegek, Branko Starič in Branko Verdnik (vsi člani AO Kozjak) so 2. t. m. opravili kar dva prvenstvena vzpona v Matkovi kopi (1957 m). Najprej so preplezali Levo (III-, 60/11, 30-60 st, 750 m, 3 h), potem pa še Jugovzhodno grapo (IV, 55/11, 30-50 st, 500 m, 3 h). V tem ostenju nad Matkovim kotom so sedaj že štiri smeri.
Med športnim dnevom
Andrej Kmet (AO Trbovlje) in Niko Škranja (AO Litija) sta športni dan izkoristila namesto za smučanje raje za plezanje. 27. februarja sta preplezala Luciferja. Kmet je štiri dni pred tem v Tamarju, sam preplezal Desni slap in Slap mimo votline.
Naša ekipa enajsta
V Italiji priredijo vsako leto štiri mednarodne alpinistične rallyje (vseh pomembnejših pa imajo menda celo 19). Ker pa pri nas te zvrsti športne aktivnosti (še) ne gojimo, sta Luka Karničar (AO Jezersko) in Matej Kranjc (AO Kranj) kar sama odpotovala in se na svoje stroške udeležila rallvja »Pizzo tre Signori«, ki je bil 2. in 3. t. m. Med 23 ekipami sta se uvrstila na solidno 11. mesto.
Oba dneva tekmovanja je bilo tekmovanje iz treh delov: okoli štiriuren pohod na smučeh in to po grebenih in dolinah, hitrostna preizkušnja na dva kilometra in dolgem veleslalomu, ves čas pa s predpisano naloženim nahrbtnikom. Letos je bilo vrhu vsega prvi dan še slabo vreme in naša dva je odnesel celo plaz, pri čemer si je Karničar poškodoval smuške vezi. Pa vseeno – oba zatrjujeta, da je bilo to izredno doživetje, čeprav tudi precej naporno. Med udeleženci praktično ni bilo »naključnih« tekmovalcev.
Slapovi Kotnice
O slapovih Kotnice, ki odvaja vodo iz triglavske doline Kot, doslej praktično ni bilo slišati. Pa vendarle sta Bine Mlač (AO Železničar) in Jože Repina (AO Litija) že sredi januarja v teh slapovih opravila prvi vzpon. V zatrepu doline, kaka dva kilometra nad Lengarjevim rovtom, sta po levem hudourniku preplezala kakih 50 m visok slap ledu (80/50-60 st).
Prave »zakladnice« slapov
Zadnje čase prihajajo z Posočja glasovi o pravem eldoradu slapov. Navdušenja ne manjka, rezultati pa so več kot razveseljivi in spodbudni.
Viktor Golja in Žarko Trušnovec sta 23. februarja opravila po slapu pri Javorci (Polog 85/60-75, 200 m), ki ga domačini imenujejo Pod pikom. Še isti dan sta potem opravila tudi 2. V po »Poloških slapovih« (grapi domačim pravijo Azmiška grapa); 90/65-85, 350 m. V nedeljo pa je Trušnovec z Davorinom Žagarjem (vsi Soški AO) preplezal še »Dušanov slap« (po domače slap v Čretniku) nad Drežnico, ki je ocenjen 85/70 st.. 200 m.
Tudi v Koritnici je bilo letos nadvse živahno in poznavalci pravijo, da so tod verjetno naši najvišji ter najtežji (alpinistično!) slapovi. 24. februarja sta Majda in Milan Nikolič preplezala Desni slap (85/70 st., 80 m) v Rušni glavi pod Predelom. Edo Kozorog in Mitja LoDuca sta zmogla Levo grapo v Rušni glavi (ledni skoki 60/80 st., grapa 35-40 st., IV, 300 m), z Milanom Nikoličem pa potem še Slapove na Predelici (85/70, V-, 115 m).
28. preteklega meseca pa sta Lo Duca in Mikolič po končanem delu preplezala (1. V) še dva slapova v Ferjanovcu nad Logom pod Mangrtom. Desnega sta ocenila s 75/60, IV, 120 m, levega pa V-, 85/60 st. Bila pa sta že precej vodena in verjetno sta izkoristila zadnjo letošnjo možnost.
Hudičev žleb
Iz Ajdovščine sporočajo, da so med skupno turo AS na Vršič opravili tudi več vzponov. Herman Dragin in Sever in Leban sta preplezala Hudičev žleb in potem po njem tudi sestopila. Damjan Bandelj in Robert Kobal sta ponovila Jugozahodno grapo v Kraj sten. Drugi so plezali grape v Robičju in Mojstrovki.
Novo vodstvo ŠAO
Na občnem zboru Šaleškega alpinističnega odseka Titovo Velenje so za novega načelnika izvolili Toneta Vovka, njegov namestnik in vodja AŠ je Marko Lihteneker, tajnik pa Andrej Podvratnik.
Žele si na Norveško
Alpinistični odsek Bukovik iz Sarajeva, ki je najaktivnejši v BiH, načrtuje julija odpravo na Norveško. Mikajo jih tamkajšnje visoke stene, nabrati pa si želijo tudi izkušnje za organizacijo kake večje odprave. Za prvomajske praznike pa se odpravljajo v grški plezalski paradiž — Meteoro.
V Repovem kotu
Med skupno turo AŠ na Planjavo sta Flerin in Osolnik preplezala slap v Repovem kotu (95/70-80 m). Naslednji dan so skupaj s Pavličem ponovili Desno grapo v Dedcu. Brata Štupar in Janez Pinterič pa so preplezali Centralno v Kalški gori (V/III-IV).
AO Kozjak s tečajniki
Člani AO Kozjak so zadnji čas plezali predvsem s tečajniki in pripravniki. V Logarski dolini slapove, v ostenju Ojstrice Nemško in Vzhodno grapo (Starič, Verdnik, Zorič), plezali pa so tudi v Mrzli gori in Raduhi.
Zgornjesavinjska AS
Od 16. do 24. februarja so člani Zgornjesavinjske AS preplezali slapove Palenk in Sušica, Poševno grapo Mrzle gore v vzponu in sestopu (Erjavec, Štorgelj) ter Kocko in Zahodno grapo v isti gori (Grudnik, Pavlič).
Tretja zimska ponovitev
Iz AO Logatec so sporočili, da jim je po številnih vzponih po zaledenelih slapovih uspel tudi vzpon prek stene Dolgega hrbta. Martin Brus in Lojze Skvarča sta 28. februarja in 1. marca preplezala smer Šimenc-Škarja, v prvih dveh raztežajih pa sta morala plezati levo od plati. Ta, vsekakor odlična zimska tura, o kateri pa za sedaj še nimamo podrobnejših podatkov, je tretja zimska ponovitev te smeri.
OD TOD IN TAM
Osmi osemtisočak Kukuczke
10. marca je bila poljska odprava, ki jo je vodil Adam Bilczewski, uspešna na Daulagiriju (8167 m). Na vrhu sta bila Andrzej Czok in Jerzy Kukuczka. To je bil drugi vzpon na vrh v zimskem obdobju, vendarle bo obveljal kot prvi zimski. Japonci so ga namreč osvojili leta 1982 »že« 13. decembra (in bazni tabor postavili 1. novembra). Kukuczki je to sedmi osemtisočak, četudi ne upošteva Srednjega vrha Broad Peaka (8016 m).
Uspešna je bila tudi kanadsko-poljska odprava pod vodstvom Andrzeja Zawade. 12. februarja sta se – kot prva pozimi – na vrh Lo Oja (8201 m) povzpela Maciej Berbeka in Maciej Pawlikowski. Dva dni kasneje pa sta jima sledila še Zygmut Heinrich in Jerzy Kukuczka. (M.Š.)
S smučmi s Kang Guru
Himalajska smučarska odprava postaje GRS Zagreb, je dosegla še en lep uspeh: izdali so lično brošuro S smučmi s Kang Guru, ki je doslej najobsežnejše tovrstno poročilo, seveda če izvzamemo velike jugoslovanske himalajske odprave. Na 118 straneh (24 x 16,5) cm je zbrano vse, kar bo zanimalo tiste, ki bi jih skušali posnemati, obenem pa je tudi zanimivega branja. 12. oktobra 1982 so bili četrti na 6981 m visoki Kang Guru, Šeparovič pa je z višine okoli 6800 m odsmučal po smeri pristopa. Bil je naš prvi tovrstni uspeh v Himalaji, dal pa je tudi nov polet hrvatskemu alpinizmu. Knjižico bo v nekaj dneh mogoče kupiti tudi v ekonomatu PZS na Dvoržakovi 9 za 500 din.
Franci Savenc
Švicarski planinski filmi
Vodstvo Akademskega alpinističnega odseka se je dogovorilo s švicarsko ambasado o predvajanju alpinističnih filmov, Dušan Blažin, načelnik AAO pa je že napovedal tri projekcije. 19. marca jih bodo predvajali v dvoranici (kapelci) na Kersnikovi 4, in sicer ob 18.30 in 21. uri. Dan kasneje bo ob 19. uri projekcija še v mali dvorani rožnodolskega Študentskega naselja.
Filmi so sicer iz »klasičnega repertoarja«, vendarle pri nas še niso bili predvajani. Vzpon na Matterhorn, posnetki iz leta 1901. Prvi vzpon na Jungfrau. Vzpon na Piz Roseg. Reševanje s helikopterjem. In o nevarnosti plazov… Filmi so kot nalašč tudi v dopolnilo alpinistični in planinski šoli, primerni pa so tudi za vse, ki jih zanima planinska dejavnost. Predprodaja vstopnic za obe predstavi na Kersnikovi bo v četrtek 14. t. m. med 19. in 20. uro v prostorih APD na Kersnikovi 4, soba 301.
INDOK
Skupna tura AO Kranj
V okviru alpinistične šole PD Kranj so 24. preteklega meseca priredili skupno turo na Kukovo špico. Ture se je udeležilo 13 tečajnikov in 4 pripravniki, vodilo pa jih je pet alpinistov.
Alpinistično šolo 1984 – 85, ki jo vodi Andrej Zidar, obiskuje 23 mladih, ki so imeli tudi že zimski tečaj v dveh delih na Vršiču.
Andrej Štremfelj
