V zahodni steni Krna
V nedeljo sta Lojze Fon (SAAS) in Franci Šter (Kranj) preplezala novo varianto »Cerkovnikovega stebra« v zahodni steni Krna. Za celotno smer (visoka okoli 800 m, 250 skalnate stene) sta potrebovala 10 ur zlasti zaradi dobrih razmer. Spodaj ima smer namreč naklonino okoli 45 stopinj, potem so skalne težave V, A1, zgoraj pa III.
Južna stena Mrzle gore
V soboto sta Franc Čanžek in Andrej Bergant (oba AO Celje) preplezala novo »Pustno smer« v vzhodnem delu južne stene Mrzle gore (nad vstopom v Hudi prask). Visoka je okoli 350 m, ocenila pa sta jo s III/IV + .
Naslednji dan, t. j. v nedeljo, 29. februarja sta opravila še prvo zimsko (in tudi prvo sploh) ponovitev »Cicove zajede« v Mrzli gori, ki jo je Ciril Debeljak preplezal z Vilijem Svetom pred 26 leti. Tudi ta smer poteka v vzhodnem delu stene, desno od Celjske smeri, ocenjena pa je s V+, 350 m.
Postojnčana v Koglu
Bojan Kranjc in Igor Mezgec, oba člana AS Postojna, sta v nedeljo v petih urah ponovila Rumeno zajedo v Koglu. Razen izstopne zajede (10 m) je bila smer praktično kopna.
Grapa v Gamsovcu
V nedeljo sta Tine Mihelič in Janez Rupar (AAO) opravila drugo zimsko ponovitev (prvo I. Gruden in B. Vuga 2. januarja letos) »Velike grape« v Bovškem Gamsovcu, ki sta jo prva preplezala L. Juvan in T. Sazonov 21. januarja 1962 in ima doslej poleti le eno ponovitev (Vinko Mlinar: 7 julija 1974). Plezalca sta za vzpon potrebovala 8 ur. Razmere v grapi so bile ugodne, precej težav pa jima je povzročal izstop, sestop pa je bil zelo naporen.
S tekaškimi smučmi
Zvone Andrejčič (Matica) je po mesecu neprostovoljnega počitka konec preteklega tedna zopet prebil v gorah. Z Reberšakom (Radovljica) sta si pritrdila tekaške smuči, se z njimi povzpela do Vodnikovega doma, splezala greben Vernerja, potem pa odsmučala prav do Radovljice.
Zagrebško prečenje
Zagrebški alpinisti, ki od 13. do 21. t. m. pripravljajo zimski tabor na Prenju, so konec tedna prišli tudi v naše gore. Zdenko Jech, Krunoslav Lazič in Branimir Predovič (AO Železničar) so v nedeljo prečili Kalški greben od Kokrskega sedla do Krvavca. Imeli so odlične razmere in izredno lepo vreme.
Alpinistične šole
Akademski alpinistični odsek vabi drevi ob 20 uri na predavanje Jožeta Trošta »Varstvo narave v gorskem svetu ter planinska fotografija«. Predavanje bo na Trgu osvoboditve I /II v veliki sejni dvorani.
AO Ljubljana-matica vabi danes na predavanje Jureta Senegačnika »O hoji po poteh in brezpotju ter pripravi na plezalni vzpon«. Predavanje bo na Židovski stezi 2 ob 19.30.
AO Celje ima alpinistično šolo vsak teden ob četrtkih. Popoldan so praktične vaje na Grmadi ali v Tremarjih, ob 19. uri pa se pričenjajo predavanja v društvenih prostorih (Stanetova 1). V soboto bodo imeli tudi že prvo skupno turo in sicer na Okrešelj in potem dalje na Rinke.
Turni smuk s Hribaric
Konec tedna prireja podkomisija za turno smučanje PZS turni smuk. Če bo dovolj prijavljencev (prijave z akontacijo 100 din sprejema pisarna PZS, Dvoržakova 9, informacije tudi na telefon 312 553), bo poseben avtobus odpeljal v soboto zjutraj ob 6. uri, v nasprotnem primeru bo zbirališče na Komni, in sicer v soboto do 18. ure.
Udeleženci bodo prenočevali v domu pri Triglavskih jezerih, odkoder bodo odšli proti Hribaricam v nedeljo okoli 4.30. V primeru dobrih razmer in lepega vremena bo potem sledil še vzpon na Kanjavec ter smuk v Krmo, v Mojstrani pa bo čakal avtobus. V primeru slabših razmer pa je mogoča tudi varianta smuka s Hribaric prek Dednega polja in Vogarja v Staro Fužino.
Uroševih 65 let
V ponedeljek, 8. t. m. bo znani alpinist in gorski reševalec Uroš Župančič dopolnil že 65 leto svojega življenja. Od leta 1928, ko se je predal gorništvu, je preplezal prek 100 smerni vseh težavnostnih stopenj, opravil pa je še okoli 50 letnih prvenstvenih vzponov ter prek 50 zimskih ponovitev. Leta 1932 je prvi sam pozimi preplezal severno steno Triglava.
Če bi hoteli vsaj grobo opisati Uroševe aktivnosti, bi morali poleg alpinizma in reševanj vsaj omeniti tudi njegovo delo vzgojitelja ter organizatorja — bil je 10 let načelnik GRS, večkrat predsednik PD, načelnik AO, vodja tečajev in podobno. Začrtal je več naših znanih poti: »Jubilejno« prek Prisojnika, prečenje severne stene Kanjavca itd.
»Ljubezen po pismih«
V Buenos Airesu, pri Slovenskem planinskem društvu je izšla zanimiva knjižica dr. Vojka Arka, ki nosi poetičen naslov »Ljubezen po pismih«. V osmih črticah se spominja svojih hribovskih doživetij v bariloških gorah, pod katerimi živi, in »šumskih bratov«, s katerimi je leta 1951 ustanovil SPD v Barilochah. Na koncu je nanizal tudi izredno zanimivo ter bogato kroniko — slovenskega gorništva v Argentini od leta 1961—71, ki pa še ni končana, saj so nekateri omenjeni gorniki (Jure Skvarča je letos preplezal Cerro Moyano) še vedno aktivni, s stenami pa se je pričela spopadati tudi že druga generacija (16-letni Tonček Arko je zadnjo sezono preplezal Torre Catedral itd.).
Steber Fitz Roya
Radioamaterji iz Monze so prestregli novico iz Patagonije (Argentina), da so alpinisti iz Lecca, člani znane skupine »Pajki« preplezali steber Fitz Roya, ki je bil dolga leta eden poglavitnih problemov v gorah Patagonije. Odpravo, ki so jo organizirali ob 30-letnici je vodil Casimiro Ferrari, vrh pa so dosegli v nedeljo, 22. februarja, potem ko so imeli velike težave z izredno slabim vremenom.
Helikopter v veliko pomoč
Helikopter postaja tudi pri nas nepogrešljiv pomočnik gorskim reševalcem. Helikopter RSNZ je npr. lani sodeloval v tretjini reševalnih akcij. V dolino je prenesel 23 ponesrečencev ter pri tam opravil 156 letov (22 akcij), oziroma 44 ur letenja, prepeljal pa je tudi 140 reševalcev in 2900 kg opreme.
Poljaki na Čogori
Letos poleti se bodo Poljaki poskusili po novi poti povzpeti na drugi najvišji vrh sveta — 8611 m visoki Čogori (K 2), in sicer po novi smeri. Vrh so doslej osvojili le italijanski alpinisti (1954) in je ta čas prav gotovo eden najbolj zanimivih ciljev, še posebno ker Pakistanci dolga leta zanj niso izdajali dovoljenj. 18-člansko odpravo bo vodil Januš Kurčab.
