Proslava v Ljubljani – častne značke 34 reševalcem, ki že 25 let delajo v naši Gorski reševalni službi
LJUBLJANA, 22. okt. Prvi časi slovenske planinske organizacije so bili zasnovani z ostrim in odločnim bojem za narodno osvoboditev in ohranitev. V tem boju je bil eden velikih uspehov ustanovitev prve reševalne službe v organizaciji slovenskega planinskega društva.
PRIZNANJE JOŽI ČOPU – Ob šestdesetletnici naše gorske reševalne službe je bila v Ljubljani proslava, na kateri je dobilo spominske častne značke 34 reševalcev, ki že 25 let delajo v GRS. Med tistimi, ki so dobili priznanja, je bil tudi Joža Čop (na sliki). Ob jubileju GRS so odprli tudi razstavo Slovenska reševalna služba včeraj in danes.
Prva reševalna postaja v Sloveniji je bila ustanovljena 16. junija 1912 v Kranjska gori. Leta 1921 so planinci v Ljubljani ustanovili turistovski klub »Skala«, kjer se je zbirala mladina, ki se ni zadovoljila z zaznamovanimi potmi, število mladih planincev se je iz dneva v dan večalo, vzporedno s tem pa so se množile tudi nezgode. Zato v 23. letniku Planinskega vestnika beremo: »Iz članov osrednjega odbora SPD se je sestavil reševalni odsek, ki ima na razpolago vse potrebno orodje za slučaje nesreč in nezgod. V vseh važnih gorskih krajih se določijo domačini, ki bodo vsak čas pripravljeni sodelovati pri reševanju.« Torej je gorska reševalna služba že 10 let po ustanovitvi postala za tiste čase že kar moderna reševalna enota.
Vse več planincev in turistov je obiskovalo naše gore, vse pogostejše so bile nesreče v gorah. Planinci so pri obisku planinskih domov plačevali tudi rešilni prispevek, ki je organizaciji omogočil sistematično delo, boljšo organizacijo in opremo.
Do druge svetovne vojne je bilo ustanovljenih več reševalnih postaj, vojna pa je zaustavila nadaljnji razvoj reševalnega odseka SPD. Planinci, alpinisti in reševalci so posegli po orožju, braneč domovino. Veliko jih ni dočakalo osvoboditve.
Na pobudo jeseniških alpinistov so po osvoboditvi obnovili reševalno službo z novim imenom »Gorska reševalna služba«, s sedežem na Jesenicah. Leta 1952 pa se je GRS reorganizirala, kot koordinativno telo je bila ustanovljena komisija za GRS pri PZS s sedežem v Ljubljani. Danes obsega GRS dobro razpredeno mrežo 15 reševalnih postaj z izurjenimi in spretnimi reševalci.
Osnovna značilnost GRS nekdaj in danes je prostovoljno in brezplačno delo njenih članov. V času od osvoboditve do danes je GRS opravila 1635 težkih akcij v gorah in 2716 na organiziranih smučiščih. Dejavnost GRS ni ostala le v mejah Slovenije, reševalci so pomagali reševati življenja v Makedoniji, BiH, na Hrvaškem in v drugih republikah, v Avstriji, Italiji in celo v daljnjem Adenu. GRS danes skrbi za preventivno in vzgojno delo med mladimi planinci in drugimi, prek sredstev javnega obveščanja pa skrbi tudi za vzgojo in poučevanje širokih množic. Odkar obstaja v Sloveniji GRS, ni nikdar pasivno spremljala razvoja reševalnih organizacij v tujini, temveč je tudi sama aktivno prispevala k napredku v oblikovanju in izdelovanju reševalne opreme.
Marsikdo umre v gorah. Tega ni moč spremeniti, velikega pomena pa je, da je GRS vzgojila svoje člane, ki doslej še niso odpovedali, ki rešujejo vsakokrat brezplačno, ob vsakem času in v vsakem vremenu, da bi izpolnili smoter in namen svojega obstoja.
Letos slavi GRS v Sloveniji 60 letinico obstoja. Ob tej priložnosti je bila v soboto zvečer v dvorani Magistrata jubilejna proslava, na kateri so podelili 34 odlikovancem spominske častne značke za 25 let dela v GRS. Proslavi so prisostvovali tudi inž. Miha Košak, predsednik skupščine mesta Ljubljane, dr. Marjan Brecelj predsednik PZJ, dr. Miha Potočnik predsednik PZS, ter zastopniki GRS Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Koroške. V uvodnem govoru je načelnik GRS pri PZS Bine Vengust orisal razvoj GRS v Sloveniji. Udeležence proslave je v imenu skupščine mesta Ljubljane, ki je pokrovitelj proslave pozdravil njen predsednik inž. Miha Košak.
Za 25letno delo v GRS je 34 reševalcev prejelo spominske častne značke, ki jim jih je predal načelnik GRS pri PZS Bine Vengust. Spominske častne značke so prejeli: dr. France Avčin, Karel Benkovič, dr. Bogdan Brecelj, Janez Brojan, Jože Čop, Ciril Debeljak, Avgust Dolanec, Franc Erjavšek, Peter Erjavšek, Tone Erjavšek, Emil Herlec, dr. Milan Hodalič, Pavel Kemperle, Marjan Keršič, Stane Kobler, Karel Korenini, Dolfe Kramžar, Anton Kravanja, Leon Knap, Maks Medja, Andrej More, Franc Mrak, dr. Miha Potočnik, Ciril Praček, Vladislav Salberger, Franc Telcer, Tone Trobevšek, Ernest Vauh, Evgen Vavken, Lojze Zaletel, France Zupan, Ivan Zorč, Lojze Zorč in Uroš Zupančič.
U. ŠOŠTARIČ
