
Rdeča pika premera približno osem centimetrov, ohlapno narisana na skali – in nenadoma se začne novo poglavje v plezanju. Pred natanko 50 leti, spomladi 1975, je Kurt Albert označil tisto, kar velja za prvo “rdečo piko” na Streitberger Schildu v Frankovski Juri. Kar se je začelo kot majhna gesta, se je spremenilo v stalnico: rdeča pika je postala simbol za prosti vzpon po smeri – z lastno močjo, brez tehničnih pripomočkov (le za varovanje – s svedrovci?). S tem je Kurt Albert na simboličen prekinil tehničen način plezanja – in postal pionir svetovno priznanega sloga prostega plezanja. To je bil uvod v velik plezalni razcvet, ki traja še danes.
V prispevku se Michel Mehle ozira nazaj na izvor in razvoj plezanja z rdečimi točkami ter se sprašuje: Kaj je ostalo od obljubljene svobode, ki jo je prosto plezanje ponujalo takrat?