Slovenske novice, 28. april 2023
NEJC ZAPLOTNIK
Ob 40. obletnici smrti pripravili spominski pohod Nejca Zaplotnika. Od bolehnega fantiča do alpinistične legende.
Nejc Zaplotniktudi 40 let po smrti živi še naprej v srcih številnih ljubiteljev gora. Legendarni alpinist, ki ga je 24. aprila 1983, še ne teden dni po njegovem 31. rojstnem dnevu, vzel plaz pod himalajskim osemtisočakom Manaslu, se je v zgodovino svetovnega alpinizma vpisal leta 1979, ko sta skupaj z Andrejem Štremfljem kot prva Slovenca, takrat Jugoslovana, po prvenstveni Zahodni smeri, ki še zdaj velja za najtežjo, osvojila Mount Everest.
Pomoč gibalno oviranim Natanko pred letom dni, na dan njegove smrti, je izšel tudi Dnevnik Nejca Zaplotnika. Alpinistov osebni dnevnik, ki ga je pisal med letoma 1969 in 1971, je izdalo Planinsko društvo (PD) Kranj, katerega član je bil tudi pokojni alpinist, njegova vdova z družino pa se je odpovedala avtorskim pravicam in vsa sredstva od prodaje namenila v dobrodelni sklad, iz katerega se financira Odsek Nejca Zaplotnika. Odsek združuje gibalno ovirane osebe, ki odslej lahko hodijo tudi v hribe, vodi pa ga znani paraolimpijec, paraplavalec Darko Djurić.
odnesel plaz pod Manaslujem.
Foto: Stipe Božić
V srca Slovencev se je najbolj vpisal kot avtor izjemne duhovno-izpovedne knjige Pot, ki je že kmalu po izidu postala prava gorniška biblija. Še niti tri desetletja star mladenič je v njej opisal svoje potovanje od bolehnega fantiča iz Rupe pri Kranju do domala zvezdniškega alpinista, ki je goreče ljubil gore, od domačih sten do himalajskih osemtisočakov.
“Prebral sem jo na dušek, potem pa še nekajkrat počasi. Od vrstice do vrstice pa še tisto, kar je vmes. Bil sem očaran. Napisal jo je zase, za vse nas. Za vse, ki podobno čutimo, živimo in doživljamo. Veselje in navdušenje nad knjigo je bilo veliko. Nihče pa ni mogel slutiti, da bo tako globoko segla v dušo ne le gornikom, ampak Slovencem nasploh,” je o tem, kako je leta 1981 med prvimi prebral Nejčevo Pot, lani v Delovi Sobotni prilogi zapisal alpinist in prijatelj Viki Grošelj.
Osmošolca v alpinistični šoli
Pot je od njenega izida leta 1981 prebralo že na stotisoče bralk in bralcev vseh generacij, natisnjena pa je bila v 50.000 izvodih in prevedena v hrvaščino, italijanščino, nemščino in poljščino. Alpinist jo je posvetil “svojemu najboljšemu prijatelju na tem svetu – ženi Mojci”. Z njim se je poročila še mladoletna, stara je bila komaj 17 let.
Še posebej so na svojega Nejca ponosni v njegovem rodnem Kranju, kjer se družina, prijatelji in predstavniki občine in Planinskega društva (PD) Kranj vsako leto ob žalostni obletnici poklonijo njegovemu spominu s polaganjem cvetja k njegovemu spominskemu znamenju. Za letošnjih 40 let se je njegov predsednik Primož Černilec domislil imenitne priložnosti za obujanje spomina na karizmatičnega alpinista, ki je s svojo potjo zaznamoval mnoge rodove. Skupaj z lani ustanovljenim Odsekom Nejca Zaplotnika pri PD Kranj, ki združuje gibalno ovirane osebe, so zasnovali spominski pohod mimo vseh najbolj pomembnih točk iz Nejčevega otroštva in mladosti, od Nejčeve rojstne hiše v Rupi do cerkve, kjer je kot deček vsako jutro ministriral še pred poukom, nato po poti mimo njegove osnovne šole in vse do mesta, kjer so mu pred prostori PD Kranj postavili spomenik.
Spominskega pohoda v ponedeljek ni preprečilo niti slabo vreme. “Morda je bilo zaradi dežja manj ljudi, a nam na misel ni prišlo, da bi pohod odpovedali. V kakšnih viharjih je Nejc plezal po Himalaji, mi pa se zaradi nekaj kapelj dežja ne bi spomnili nanj. Lepo smo se imeli, ogledali smo si tudi razstavo o obnovi poti na Koroško Rinko, ki smo jo opremili z Nejčevimi citati iz dnevnika,” podoživi spomin na legendarnega alpinista Primož Černilec, ki je idejo o pohodu dobil od Antona Perčiča – Toneta, ko je mladini velikokrat pripovedoval njune skupne dogodivščine. Z Nejcem sta se namreč spoznala že kot sedemletna otroka in postala nerazdružljiva prijatelja in soplezalca.
70-letni Tone, sicer brat alpinistke Marije Štremfelj, je na spominskem pohodu zbrani druščini tudi pokazal zid pri stavbi hortikulturnega društva v bližini Prešernovega gaja, kjer sta med potjo iz šole naredila prve plezalne korake, nato pa ju je kmalu skupaj odneslo na hribe. Še preden sta končala osnovno šolo, sta se že vpisala v Alpinistični odsek (AO) Kranj.
“Izguba Nejca je dejstvo, s katerim živim vseh 24 ur vsakega dneva. Ne glede na to, da je od takrat minilo že 40 let, Nejc ostaja na svojem mestu v mojem srcu,” nam je po spominskem pohodu povedala vdova Mojca Zaplotnik Jamnik.
Postavili bi ga na Storžiču
Letošnja spominska slovesnost ni le ponovno obudila spomina na Nejca Zaplotnika, ampak je na njej tudi znova vzniknila ideja o Nejčevem stolpu na vrhu Storžiča. Ideja, da bi po vzoru Jakoba Aljaža na vrhu Triglava postavili tudi stolp na malodane sveti gori kranjskih in tržiških gornikov, se je kranjskim planincem porodila že kmalu po Zaplotnikovi smrti. Stolp so celo že izdelali in so ga že hoteli prepeljati na Storžič, vendar so se mu morali zaradi birokratskih in drugih preprek odpovedati.
Kot je prepričan Primož Černilec, bodo v Kranju verjetno že kmalu vseeno postavili Nejčev stolp, saj je tej ideji zelo naklonjen tudi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec in je tudi že vložil predlog za njegovo postavitev. Žal zaradi zakonodaje o varstvu narave to sicer na Storžiču ne bo mogoče, a kranjski planinci in vsi drugi bodo nadvse zadovoljni, četudi bo simbol njihovega častnega občana stal nekoliko nižje.
Tina Horvat
