alpinist, gorski reševalec, vodnik lavinskega psa, bajtar, človek z velikim srcem
Miha Habjan – ime in priimek sta kar pogosta med alpinisti, a ko se zraven pojavi vzdevek Mihol, je vse jasno. Človek, ki je marsikaj videl, marsikaj odnesel v sebi. Ko je šel na reševalno akcijo in so se njegovi kolegi na dolgo in široko ubadali, kako in kam naj namestijo ostanke človeka, ki je nekaj časa trohnel nad kotom, da jih bodo prenesli, je enostavno pobral vse, kar je ostalo, zložil in spravil v svoj prostoren nahrbtnik ter odšel v dolino. Bil je človek, ki mu ni bilo prav, da je trojček »prevladujočih alpinistov vrgel« Tineta iz gorske reševalne službe. Ostal je njegov prijatelj. Ko je kak mlad gorski reševalec ob nesreči (nezgodi) slabo naredil imobilizacijo, je počakal, da sta bila sama, in mu povedal ter pokazal, kako naj naslednjič naredi. Mihol alpinist je prestal vse kamniške povojne razvojne in zelo nasprotujoče si generacije. Tudi v Rzeniku je poskušal razrešiti uganko, pa je šlo »le po prečenju« na rob stene. Miha kot lavinec je bil neprekosljiv in »mercedesi med psi« so bili njegov zaščitni znak, da o krstih ne govorimo. Skratka, bil je gornik od glave do peta, ki jih v slovenskem in širšem prostoru ne najdemo, …
Miha Habjan – Mihol se je rodil 26. junija 1926 v Loki pri Mengšu, v času, ko je otroštvo zaznamovala okupacija in pomanjkanje. Po osnovni šoli se je izučil za pečarja, poklic, ki ga je opravljal vse življenje, čeprav je bilo njegovo pravo srce v gorah. Leta 1954 se je poročil in si z ženo Rezko ustvaril dom v Šmarci pri Kamniku, kjer je postal eden najbolj prepoznavnih in spoštovanih članov gorske skupnosti.
V povojnih letih se je z vso predanostjo vključil v kamniški alpinistični odsek, kjer je postal eden od njegovih nosilcev. Plezal je največ v Kamniških Alpah, skupaj z Adolfom Čebuljem pa je potegnil novo smer v Rzenikovi steni. Bil je učitelj in mentor številnim mladim plezalcem – med njimi tudi sovaščanu Metodu Humarju – ter vodnik na velike evropske vrhove: Mont Blanc, Matterhorn, Monte Roso, Grossglockner, Tatre in domače gore.
Mihol je bil človek, ki je gore živel. Postal je gorski reševalec, eden najbolj predanih v generaciji, ko helikopterji še niso bili samoumevni. V akcijah je vedno stal na čelu nosil, ker je verjel, da bo ponesrečenec najhitreje v dolini, če bo on spredaj. Bil je tudi vodnik lavinskega psa, vzgojitelj, in človek, ki je znal v gorah opraviti vsako delo – od gradnje koč do strežbe čaja utrujenim planincem.
Dolga desetletja je bil aktiven član Planinskega društva Kamnik, hkrati pa eden ključnih pobudnikov in kasneje tudi župan Planinskega društva Bajtar Velika planina. Sodeloval je pri gradnji in obnovi planinskih postojank, med drugim tudi pri delih na Veliki planini, kjer je pustil neizbrisen pečat.
Bližnja srečanja
Znani lavinec Miha Habjan – Mihol je s tovarišem Acom Berlecom nekoč davno, ko Velika planina še ni bila iznakažena s cestami (privlačna za motorizirane turiste) in goloposekana, sestopal z nje. Njegov pes, ki je tudi rad (po)brskal v gozdu je zmotil družino divjih prašičev. Pred razjarjeno prašičjo mati pa se je moral nemški ovčar pognati v beg. Ko sta Mihol in Aco zagledala drveče živali, sta se pognala do prvega drevesa in splezala nanj. Nevarnost je čez nekaj časa minila, pes pa je sam prišel domov.
Njegovo življenje je bilo prežeto z delom za druge. Bil je človek mehke narave, dobrega srca, vedno pripravljen pomagati, vedno prvi, ko je bilo treba v steno ali na reševanje. Za svoje požrtvovalno delo je prejel častni znak Gorske reševalne službe, bajtarji pa so mu podelili zlati in diamantni bajtarski znak.
Kamniški gorski reševalci se v letu 1979 ponašajo tudi z najboljšim lavinskim psom SA-MOM v GRS Slovenije, na katerega so vsi ponosni, predvsem pa njegov lastnik Miha Habjan, po hribovsko Mihol. (KO – 1979)
(1926 – 1989)
Tragično je umrl 20. avgusta 1989 v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu, ko mu je med delom spodrsnilo na keramičnih ploščicah in si je smrtno poškodoval glavo. Gore, ki jim je posvetil življenje, so ga vzele v trenutku – kot blisk, ki udari v skalo.
Od leta 1990 so pri PD Kamnik in bajtarji organizirali Miholov pohod na Kokrsko sedlo, v Cojzovi koči pa mu je posvečen spominski kot in plošča. Širša javnost ga pozna tudi iz legendarne reklame »Krvavec vas pričakuje«, kjer je z lavinskim psom izrekel znameniti stavek: »Jože, požen, mi smo prpravlen!«
Miha Habjan – Mihol je bil več kot alpinist in reševalec. Bil je (nekašen) angel varuh Grintovcev, človek, ki je znal gore približati ljudem in ljudi približati goram. Njegov lik ostaja živ med vsemi, ki s(m)o ga (s)poznali – in med vsemi, ki danes hodijo po poteh, ki jih je pomagal ustvariti.
