Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Za Gorenjski Glas je Jelena Justin je stopila na tritisočak – Hoher Riffler (3231 m) – Eden lažje dostopnih tritisočakov v Zillertalskih Alpah, ki pa ga ne gre podcenjevati. Med ogromnimi granitnimi bloki, ki skoraj tlakujejo pot do vrha, nas lahko sredi poletja »preseneti« sneg oziroma pravo polje snega.
STA/N1: Vrstijo se pripombe na občinski prostorski akt za gradnjo podzemne garažne hiše na območju planine Jezerca pod Krvavcem, ki bi jo zgradili za potrebe Športno-rekreacijskega centra Krvavec. Ta bi obsegala tri kletne etaže in pritličje, kjer je načrtovano avtobusno postajališče. Lastniki zemljišč na območju planine Jezerca pod Krvavcem načrtujejo gradnjo garažne hiše, za kar je potreben občinski podrobni prostorski načrt. Njegov osnutek je javno razgrnjen od 10. junija, društvo Alpe Adria Green (AAG) pa je nanj že vložilo pripombe in zahteve za dodatne presoje. Skrbi ga predvsem vpliv na vodni vir.
V Delu na naslovu: https://www.delo.si/magazin/avtomobilno/trije-milijoni-kilometrov-kako-je-peugeot-razvijal-novi-motor na sliki https://www.delo.si/media/images/20260612/3487885.width-660.format-webp.webp?rev=1 najdete promocijsko fotografijo na delu ceste, kjer je prepovedana vožnja in parkiranje. Bosta policist in lovski inšpektor tokrat zamižala?
V Primorskih novicah je prispevek dr. Lovrenca Lipeja z naslovom Tomaž Mihelič: “Vrste nam izginjajo pred očmi, večina ljudi pa tega sploh ne opazi. Nekdo ga je strnjeno predstavil kot gozdarja po izobrazbi, ornitologa po poklicu in zagretega ljubitelja narave po duši. Ukvarja se z mnogimi karizmatičnimi vrstami ptic in si prizadeva za njihovo varovanje. Ne gre za ptice parkov in vrtov, ali obmorske ptice; gre za prebivalke strmih ostenj, skalnih previsov ali skrivnostne ptice planinskega sveta, do katerih ne prideš kar tako z avtom.
V Slovenskih novicah Janez Mihovec ponuja idej za izlet: po poti Cvetja v jeseni. Od Poljan do Loga po krožni poti, del te je tudi Gabrška gora, 836 metrov visok neizrazit greben med Poljansko in Selško Soro.
Baška grapa je lani postala gorniška vas, četrta slovenska. Matej Podgoršek je za SiOl v Podbrdu posnel nekaj kratkih pogovorov. Jožko Dakskobler je legenda Baške grape, Tomaž Štenkler je podžupan Tolmina in predsednik PD Podbrdo, Teodor Markoč pa gonilna sila TD Podbrdo. Obenem je naredil turo na Vrh Bače in Koblo. Lepa in nezahtevna tura, zavidljivih tisoč višincev in v primeru lepega vremena super razgledi. Za konec dneva si je pogledal še slap Sopota, ki je visok kar 62 metrov.
Na straneh PZS je Manca Ogrin povzela tiskovko GRZS …
Varno v gore poleti, preudarno v hribe s psom, bivaki le kot zatočišče
Poletni meseci v slovenske gore privabijo največ obiskovalcev. Ob povečanem obisku gora se povečuje tudi število intervencij. Gorski reševalci, predstavniki Policije in Slovenske vojske, ki v združeni dežurni ekipi v poletni sezoni vsakodnevno posredujejo ob nesrečah na zahtevnih in težko dostopnih terenih, pred poletno sezono obiskovalce gora pozivajo k odgovornemu načrtovanju tur in spoštovanju osnovnih pravil varnega gibanja v gorskem svetu. Izpostavljajo preudarnost tudi pri obisku hribov s psom in uporabi bivakov le kot izključnega zatočišča v sili.
Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar je na novinarski konferenci na Jezerskem predstavil lansko statistiko reševanj: leto 2025 je bilo z vidika varnosti v slovenskih gorah zaskrbljujoče. Gorski reševalci so izvedli 660 intervencij. Posebej izstopa rekorden podatek o 50 smrtnih žrtvah v gorah in na težko dostopnih terenih. Skoraj polovica rešenih je nepoškodovanih, pri čemer bi večino teh lahko preprečili s skrbnim načrtovanjem ture. Glede odgovornosti vseh teh bo potrebno s strani države v kratkem narediti naslednji korak. Najpogostejši vzroki za nesreče so od zdrsov in nepoznavanja terena do neustrezne opreme in slabe fizične pripravljenosti. Največ intervencij je v priljubljenih turističnih središčih, kot so Bohinj, Ljubljana in Bovec, ter na področju Triglava in Kamniško- Savinjskih Alp.
Dežurna ekipa GRZS ima že v prvih dneh dežurstva veliko dela. V letu 2025 je 41 % reševanj predstavljalo helikoptersko reševanje (273 akcij od 660 akcij skupno v celotnem letu 2025), letos do 10. 6. 2026 so gorski reševalci posredovali pri 86 helikopterskih intervencijah, od 229 intervencij skupno v tem obdobju. Lani v istem obdobju so sodelovali pri 58 helikopterskih intervencijah od skupno 188 intervencij.
Varnejše obiskovanje gora poleti
Poleg reševanja je poslanstvo gorskih reševalcev tudi preventiva – v teku so celoletne preventivne dejavnosti s partnerji sorodnih organizacij z namenom ozaveščanja obiskovalcev gora v okviru projekta Slovenske turistične organizacije Varno v gore.
Priporočila pred odhodom v gore:
– Izbira ture – izberite turo, ki ustreza vaši telesni in psihični pripravljenosti.
– Načrt poti – za načrtovanje poti uporabljajte ustrezne zemljevide in aplikacije.
– Oprema – uporabljajte obvezno osnovno gorniško opremo. Poleti kljub visokim temperaturam v dolini ne pozabimo na več slojev oblačil, zaščito pred soncem in dovolj tekočine.
– Vreme – v gorah se vreme »ustvarja« in se lahko spremeni nenadno, zato je potrebno presoditi primernost vremena pred turo (tudi več dni pred turo), med njo in po njej; spremljajte napoved na zanesljivih virih – ARSO. Poletne nevihte so lahko nevarne in močne. Na pot se odpravimo zgodaj.
– Obvestite druge – o svojem načrtu obvestite osebo doma ali v dolini, kje boste in kdaj se nameravate vrniti.
– Telefon – poskrbite, da je baterija polna, in naučite se deliti GPS koordinate.
– 112 – v primeru nesreče TAKOJ pokličite na pomoč.
Reševanje psov iz slovenskih gora in težko dostopnih terenov
Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije in vodja veterinarske ambulante Slovenske vojske, je poudaril, da se v zadnjih letih povečuje tudi število intervencij, povezanih z reševanjem psov, ki se med pohodi poškodujejo, so obnemogli ali zaidejo na nevarna in težko dostopna območja. V zadnjih 5 letih so gorski reševalci 45-krat posredovali v primeru reševanj psov v gorah in na težko dostopnih terenih. Večinoma gre tudi pri psih za zdrs ali padec, zgodi pa se tudi, da je pes ujet na strmem pobočju ali zaplezan, zbeži ali lastnika potegne s poti in poškoduje. Lastniki poskusijo svojega psa rešiti sami in s tem v nevarnost spravijo še sebe.
Lastniki psov naj pred odhodom v gore realno ocenijo telesno pripravljenost in sposobnosti svojega psa ter izbirajo poti, ki so primerne tako za človeka kot za psa. Posebno pozornost je treba nameniti zaščiti pred visokimi temperaturami, zadostni količini vode in zaščiti pred poškodbami tačk na skalnatem terenu. V primeru nesreče je tudi za živali potrebno poklicati na 112.
Bivaki – zatočišče v sili
V zadnjih letih je opazna povečana uporaba bivakov v neprimerne namene – v zadnjih 5 letih so gorski reševalci posredovali pri 37 nesrečah v okolici bivakov. Bivaki v slovenskih gorah predstavljajo pomemben del varnostne infrastrukture in so namenjeni izključno zatočišču v sili ob nenadnem poslabšanju vremena, poškodbah, izčrpanosti ali drugih nepredvidenih okoliščinah.
Obiskovalci gora naj bivakov ne uporabljajo kot nadomestilo za planinske koče ali za načrtovano turistično prenočevanje. Njihova osnovna naloga je zagotavljanje varnega zavetja v izrednih razmerah. Bivake je potrebno spoštovati in uporabljati odgovorno – za seboj jih pustimo urejene, čiste ter pripravljene za naslednje obiskovalce – tako, kot bi si ga želeli v sili najti tudi sami.
Nasveti Policije za varen obisk gora
Matej Brajnik, vodja gorske policijske enote, je izpostavil podcenjevanje zahtevnosti slovenskih gora s strani tujih obiskovalcev in slabo preverjanje razmer. »Glede na izkušnje na terenu opažamo neustrezno pripravo na turo. Pohodniki velikokrat izberejo prezahtevno pot glede na svojo psihofizično sposobnost, so neprimerno napravljeni (predvsem neprimerna obutev), nimajo ustrezne tehnične opreme ali pa je ne znajo uporabljati, tudi ne upoštevajo pravil na terenu. Priprava na turo vključuje preverjanje njene dolžine, višinski profil, splošno oceno zahtevnosti in predviden čas trajanja. Pripraviti je treba ustrezno tehnično opremo, primerna oblačila, hrano in pijačo. Končna odločitev o tem, ali se tura izvede ali ne, pa je vremenska napoved,« je navedel. Policija v gorah skrbi za preventivo – spodbujanje k primernemu vedenju in sprejemanje pravih odločitev, poleg tega skrbi za pomoč ponesrečenim, sodeluje z gorsko reševalno službo, opravlja nadzore v kočah in ugotavlja odgovornost med ponesrečenimi – na primer v skupini ali v primeru neodgovornih organizatorjev pohodov, pri katerih pride do nesreče. »Cilj je, da vsak, ki si želi doseči nek vrh, pride tudi varno domov v dolino,« je še dodal Brajnik.
Poletno dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah
Tudi letos v poletni sezoni poteka organizirano dežurstvo ekip za helikoptersko reševanje v gorah, v katerem odlično sodelujejo pripadniki Gorske reševalne zveze Slovenije, Policije in Slovenske vojske. S skupnim delovanjem zagotavljajo hitro in učinkovito pomoč ponesrečenim v gorah ter na drugih težko dostopnih območjih v stalni pripravljenosti od junija do konca septembra. Po koncu septembra bo helikopter v stalni pripravljenosti ob petkih, sobotah in nedeljah, je napovedal stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske.
Stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske je pohvalil sodelovanje med 151. helikoptersko eskadriljo, Letalsko policijsko enoto in Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Pojasnil je, da poteka redno usposabljanje helikopterske posadke Slovenske vojske in razširjene posadke z reševalci letalci, zdravniki in policisti. Ob tem je dodal, da je v času šolskih počitnic helikopter v stalni pripravljenosti.
Ekipe so pripravljene na odziv v najkrajšem možnem času, kljub temu sočasno vedno steče klasično gorsko reševanje. Potrebno je upoštevati, da bodo gorski reševalci za dostop do ponesrečenih potrebovali več časa v primeru zahtevnejših razmer in v primeru, da helikopter zaradi razmer ne bo mogel poleteti. Na pomoč je potrebno poklicati pravočasno, saj se lahko ob prepoznem klicu na pomoč odzivni časi še podaljšajo.
Janjina rekordna 50. zmaga, 101. za slovensko športno plezanje
Janja Garnbret se je svoje prve zmage svetovnega pokala veselila 12. julija 2016 v Chamonixu, desetletje pozneje pa je v Innsbrucku pometla s konkurenco in 21. junija vknjižila nov rekord – 50. zmago svetovnega pokala oz. po novem svetovne serije. Njena jubilejna posamična zmaga je hkrati 101. zmaga svetovnega pokala za slovensko reprezentanco v športnem plezanju; prvo je pred 25 leti osvojila Martina Čufar. Naslednja tekmovalna postaja neprekosljive Korošice bo Koper, kjer bo 4. in 5. septembra pred domačimi navijači lovila tudi rekordno peto zmago v Sloveniji.
Slaba dva tedna po tem, ko je kot prva ženska v zgodovini preplezala eno najbolj ikoničnih in zahtevnih smeri v športnem plezanju, Bibliographie (9b+), kar je njen najpomembnejši uspeh v naravnih stenah, je Janja Garnbret postavila nov mejnik z rekordno 50. zmago v svetovnem pokalu, ki se od letos imenuje svetovna serija v športnem plezanju. Dvakratna olimpijska in desetkratna svetovna prvakinja, ki je desetkrat osvojila tudi skupni seštevek svetovnega pokala, je v Innsbrucku še enkrat več dokazala, da je najuspešnejša športna plezalka vseh časov, uspehe katere bo izjemno težko ponoviti.
“Moram biti iskrena, počutim se absolutno neverjetno. 50. zmaga je bila nekje v ozadju mojih misli, a trudila sem se biti sproščena in ne preveč razmišljati o tem. Danes sem preprosto začutila, da je moj dan, počutila sem se res odlično. Mislim, da Innsbruck iz mene vedno potegne najboljše, in na steni sem se počutila neverjetno, prav tako tudi zaradi občinstva in izjemnega vzdušja. Noro je, da sem dosegla 50. zmago in neizmerno sem hvaležna za podporo in ljubezen, ki jo prejemam,” je bila ganjena slovenska športnoplezalna zvezdnica Garnbret in dodala: “Iskreno si zdaj želim samo uživati v tem, nato pa si bom zagotovo zastavila nekaj novih ciljev. Govorila sem, da je Bibliographie moj največji cilj te sezone, kar sem tudi dosegla. Prav tako sem dosegla 50. zmago in čas je za praznovanje.”
Innsbruck je eno izmed Janjinih najljubših prizorišč, kjer je v svetovnem pokalu zmagala že desetič – petkrat v težavnostnem in petkrat v balvanskem plezanju, od tega je štirikrat slavila v obeh disciplinah v istem tednu, in sicer v letih 2021, 2023, 2024 in 2025. Letos se je odločila, da bo na Tirolskem tekmovala samo v težavnostnem plezanju in že z vodstvom v kvalifikacijah in polfinalu je jasno pokazala, po kaj je prišla v Avstrijo. V finalu je le še potrdila svojo prevlado za nov osupljiv dosežek, ki ga je – četudi brez vrha (z višino 44) – okronala s solzami sreče. V tretje ji je uspelo premagati urok 50. zmage, saj je bila na prvih dveh letošnjih tekmah druga. V Innsbrucku je srebro osvojila Američanka Annie Sanders (38+), bron pa Južna Korejka Chaehyun Seo (36+).
“Petdeseta zmaga … zdaj vedno pomislim na leto 2016, ko sem dosegla svojo prvo zlato medaljo, in sem v relativno kratkem času prišla do številke 50, kar je res neverjetno in težko dojamem. Zelo sem vesela, da še vedno tako uživam v tekmah in da ostajam enako motivirana kot na začetku, kot Janja, ki tekmuje prvič. To je na koncu tudi tisto, kar mi največ pomeni,” gre verjeti neprekosljivi 27-letni Korošici, ki bo naslednjič nastopila šele septembra v Kopru: “Moram priznati, da mi je malce odleglo, ker se je o tej 50. zmagi že toliko govorilo, pa ni uspelo na Kitajskem, a se mi zdi, da moraš na dobre stvari počakati, in sem vesela, da je počakalo do Innsbrucka, da sem to dosegla, kot sem si zamislila. Lahko grem sproščeno v nadaljevanje sezone, bodisi bo to kak moj projekt v skali ali pa moja naslednja tekma v Kopru – že zdaj vse vabim, da nas pridejo podpirat!”
Janjina jubilejna 50. posamična zmaga v svetovni seriji je hkrati izjemna 101. zmaga svetovnega pokala za slovensko reprezentanco v športnem plezanju: 22 jih je osvojila Mina Markovič, dvanajst Maja Vidmar (zdaj Štremfelj), pet Domen Škofic, tri Martina Čufar in prav toliko Natalija Gros, dve Jernej Kruder ter po eno Klemen Bečan, Vita Lukan, Gregor Vezonik in Luka Potočar. Martina Čufar je prvo slovensko zmago svetovnega pokala dosegla 15. julija 2001 v Chamonixu, Janja Garnbret svojo premierno 12. julija 2016 prav tako v Chamonixu, svojo 50. in hkrati 101. slovensko pa 21. julija 2026 v Innsbrucku.
“Pred 27 leti se je na Koroškem rodila deklica, ki zdaj dosega rezultate, ki jih ni nihče pred njo. Dve zlati kolajni na olimpijslkih igrah, vsi naslovi svetovne in evropske prvakinje in seveda tudi zadnji vzpon v eni najtežjih smeri na svetu – vse to potrjuje njen status največje športne plezalke vseh časov. Za Slovenijo je vse to veliko več kot le športni rezultat. Je navdih mladi generaciji in dokaz, da se s talentom, pravim fokusom, motivacijo in predvsem neumornim delom lahko doseže nekaj težko predstavljivega. Vsekakor bo njena pot, ki še zdaleč ni končana, pustila trajen pečat v svetovnem športu. Menim, da njeni rezultati še dolgo ne bodo ponovljeni. Ob vsem, kar nam kaže to skromno in prijazno dekle, lahko rečem samo – spoštovanje, Janja,” se prvi dami športnega plezanja poklanja Tomo Česen, ki že od vsega začetka spremlja njene uspehe.
Arhitekt slovenskega tekmovalnega športnega plezanja in že 30 let neutrudni organizator tekme svetovnega pokala v Sloveniji je ponosen, da bo Janjina naslednja tekmovalna postaja prav v Kopru, kjer bo 4. in 5. septembra že 30. tekma svetovne serije v težavnostnem plezanju. Ob letošnjem jubileju – prvih 25 let je tekmo gostil Kranj, letos bo petič v Kopru – bo še posebej slovesno in tudi na tej tekmi lahko Garnbret poskrbi za nov rekord s peto zmago pred domačimi navijači – do zdaj so poleg nje štiri zmage zbrali samo Mina Markovič, Liv Sansoz in Adam Ondra.
Za slovensko reprezentanco v športnem plezanju z Janjo Garnbret na čelu bomo 4. in 5. septembra navijali na jubilejni 30. tekmi svetovne serije v težavnostnem plezanju v Kopru.
Na tekmi v Innsbrucku je nastopila številčna slovenska reprezentanca, ki se je izkazala predvsem v težavnostnem plezanju, kjer smo imeli tri finaliste. Aktualna svetovna podprvakinja v težavnostnem plezanju Rosa Rekar se je drugič v letošnji sezoni uvrstila v finale in znova zasedla peto mesto, kot že na uvodni tekmi maja na Kitajskem, najuspešnejši slovenski športni plezalec Luka Potočar pa si je drugič zapored, tako kot v Pragi, priplezal 6. mesto. Lučka Rakovec je innsbruško tekmo sklenila na 11. mestu, Mia Krampl na 14., Lucija Tarkuš na 24. in Sara Čopar na 25. mestu.
“Finala sem se zelo veselila in vzdušje je bilo zelo dobro, kot vsako leto. Tako kot lani sem se imela zelo dobro, vendar je bila smer kar težka in sem v kakšnem delu plezala nekoliko negotovo, naredila sem tudi nekaj napak. Vmes sem se zapletla z vrvjo in zaradi tega porabila kar nekaj moči. Če bi plezala brez teh napak, bi si prihranila več moči, lahko bi več odplezala in bi bil posledično rezultat nekoliko boljši. Zdi se mi tudi, da ni bilo več pritiska, saj sem bila zelo vesela in hvaležna, da sem se sploh uspela uvrstiti v finale, ker na začetku kvalifikacij tega sploh nisem pričakovala,” je skromno strnila misli 20-letna Rosa Rekar iz Žirovnice.
“Smer je bila atraktivna in že od samega začetka ni dopuščala veliko napak. Hitro smo videli, da si se, če si naredil napako že zgodaj v smeri, težko pobral. Kljub temu je bila smer plezljiva in je omogočala tudi nekaj počitka. Meni in tudi ostalim plezalcem je bila všeč, med plezanjem sem užival in seveda bi si želel plezati še dlje,” je po finalnem nastopu dejal 24-letni Jeseničan Potočar, ki prav tako cilja še višje: “Dobro je, da sem se uvrstil v finale, saj je plezanje povsem drugačno, drugačne so tudi smeri, prav tako je večji pritisk. Zagotovo je pozitivno, da se redno uvrščam v finale, naslednji pomemben korak pa je, da tudi v finalih pokažem svoje najboljše plezanje in se uvrstim na stopničke.” Zmagal je Japonec Neo Suzuki, drugi je bil Španec Alberto Ginés López in tretji Avstrijec Jakob Schubert.
“Za nami je odlična tekma, 50. zmaga Janje in res lepi rezultati Rose in Luka. Moram reči, da sem prav zadovoljen. Užitek je bilo Janjo gledati v finalni smeri, poštena in zaslužena zmaga. Zelo sem vesel, da je presegla to mejo 50, ki so jo vsi pričakovali in ji je verjetno tudi dajala neko dodatno breme, tako da gre lahko zdaj sproščeno naprej. Tudi Rosa in Luka sta dobro plezala, a mislim, da se je Rosi malo preveč dogajalo v smeri in jo je pobiralo. Prepričan sem, da bi sicer lahko iztržila nekaj več, ampak vseeno je letos že dvakrat prišla v finale, kar je dobra popotnica za nadaljevanje sezone, enako velja za Luka. Mislim, da smo v Innsbrucku naredili lep ekipni rezultat,” je bil upravičeno zadovoljen selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren.
Balvanski začetek je bil skromnejši, saj nihče od Slovencev ni napredoval v polfinale. Anže Peharc se je uvrstil na 25. mesto, Jennifer Buckley na 28., Katja Kadić je osvojila 41. mesto, Julija Kruder 51., Lina Funa 66., Matevž Margon 70. in Gorazd Jureković 79. mesto.
V začetku tedna je v Innsbrucku v težavnostnem plezanju odlično nastopila slovenska paraplezalna reprezentanca, ki je pod vodstvom selektorja Marka Gune 16. junija osvojila kar tri medalje v svetovni seriji v težavnostnem plezanju. Novinka v reprezentanci Pia Purkart (kategorija RP3) in izkušeni Matej Arh (AL1) sta bila srebrna, stalna znanka stopničk na največjih tekmovanjih Manca Smrekar (AU3) pa bronasta. Tanja Glušič (B1) je z vodnikom Mitjo Projetom osvojila peto mesto, Gorazd Dolanc (B2) pa šesto.
Prvi septembrski konec tedna pa si rezervirajte za jubilejno 30. tekmo v Kopru.
Z zmagovitimi športnoplezalnimi pozdravi!
Manca Ogrin
predstavnica Planinske zveze Slovenije za odnose z javnostmi
