Alpinist, soplezalec Pavle Jesih, pravnik, emigrant in pozneje jogi Premamoy
Jože (Joža) Lipovec se je rodil 6. marca 1910 v Bukovju pri Postojni v družini učitelja Josipa Lipovca in njegove žene Marije. Otroštvo je preživel v Notranjski, nato pa se je jeseni 1920 preselil v Ljubljano, kjer se je vpisal v 1. razred Poljanske gimnazije. Leta 1926 se je družina preselila na Vič, kjer je oče dobil novo službo; Joža je pri starših bival vse do odhoda v tujino leta 1945.
Po maturi leta 1930 se je vpisal na študij prava, ki ga je zaradi številnih obštudijskih dejavnosti – med njimi tudi intenzivnega alpinizma – dokončal šele aprila 1941. Kmalu zatem ga je njegov prijatelj Miloš Krofta, direktor Papirnice Vevče, zaposlil kot tajnika. Krofta bo pozneje odigral ključno vlogo tudi pri Lipovčevem odhodu v tujino.
Risba: Copilot
Vzponi in alpinistična pot
Lipovec sodi med najpomembnejše predstavnike skalaške generacije zgodnjih tridesetih let. Najtesneje je sodeloval s Pavlo Jesih, s katero sta opravila vrsto drznih prvenstvenih smeri v Julijcih. Njuno partnerstvo je bilo izjemno plodno in je v slovensko alpinistično zgodovino zapisalo več ključnih smeri:
Škrlatica, severozahodni Skalaški steber (8. 7. 1931) – Jesihova in Lipovec,
Rakova špica, severozahodna stena (18.–19. 7. 1931) – Jesihova, Lipovec, Mirko Kajzelj,
Špik, severna stena – Skalaška smer (18.–21. 8. 1931) – Jesihova in Lipovec,
Kukova špica, severna stena (30. 7. 1932) – Jesihova in Lipovec,
Travnik, severna stena (11.-12. 8. 1932) – Jesihova in Lipovec,
Rogljica, severovzhodna stena (5. – 7. 1933) – Jesihova in Lipovec.
Lipovec je sodeloval tudi z drugimi pomembnimi plezalci tistega časa. Leta 1934 je z Emiliem Comicijem, Anno Escher in Ido Mally preplezal severovzhodni raz Jalovca, kar ga je povezalo z mednarodnim vrhom tistega obdobja. Leta 1935 je z bratoma Dibona in Anno Escher opravil še vzpon po severozahodnem razu Široke peči (VI/V, 800 m), enem najzahtevnejših razov v Julijcih.
Poleg plezanja je bil Lipovec tudi risar, fotograf in pisec. Njegove skice in zapisi so objavljeni v Planinskem vestniku, kasneje pa tudi v knjigi Berge-Klettern (1962), kjer je objavil esej Der Gang durch die Wüste.
Odhod v tujino in preobrat v življenju
Po koncu vojne je Lipovec sledil Milošu Krofti v Trst (julij 1945), kjer je delal pri Radiu Trst in vodil glasbeno oddajo. Leta 1952 je skupaj s Krofto emigriral v Združene države Amerike.
Tam je leta 1954 vstopil v hinduistično duhovno skupnost Self-Realization Fellowship, ki jo je ustanovil Paramahansa Yogananda. Postal je menih, pozneje pa sprejel ime Premamoy (»prežet z božansko ljubeznijo«).
V okviru reda je opravljal številne naloge: prevajanje, korespondenco, delo na vrtovih, filmsko in avdiovizualno produkcijo ter duhovno službo. Leta 1965 je sprejel zadnje zaobljube in postal eden ključnih oblikovalcev duhovnega izobraževalnega programa za nove menihe reda.
V šestdesetih in sedemdesetih letih je služboval v templjih v Lake Shrine, Phoenixu, Hollywoodu, San Diegu in Encinitasu. Bil je cenjen kot duhovni učitelj, znan po svoji mirnosti, toplini in predanosti.
Smrt in zapuščina
Joža Lipovec – Brother Premamoy – je umrl 5. oktobra 1990 v La Jolli v Kaliforniji.
Na spominski slovesnosti v Forest Lawn Memorial-Park v Glendaleu so ga sodelavci opisali kot človeka izjemne dobrote, predanosti in notranje plemenitosti. Voditeljica reda Sri Daya Mata je zapisala, da je bil »peerless example of his Guru’s ideals« in da je s svojo ljubeznijo in modrostjo oblikoval generacije menihov.
Sklep
Življenjska pot Jožeta Lipovca je izjemna: od skalaša v najdrznejših smereh Julijskih Alp, preko pravnika in radijskega urednika, do duhovnega učitelja v ZDA.
V slovenski alpinistični zgodovini ostaja zapisan kot eden ključnih soplezalcev Pavle Jesih in kot del generacije, ki je v tridesetih letih postavila temelje sodobnega plezanja v naših gorah. Žal pa smo Slovenci nagnjeni k temu, da prepogosto pišemo le o enih in istih osebnostih (v tem primeru o Pavli), da muzeji skrijejo marsikako zadevo, da lahko o Lipovcu preberemo tudi kako drugače napisan življenjepis, itd., itd., …
Pripravljeno iz virov, ki jih je poslala Tanja Peterlin-Neumaier
