Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2024 opravili 72 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 48 različnih lovskih družin.
Pregledali so osem različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, jelen, jazbec, muflon) različnih starosti in spolov. Največji delež pregledanih vrst v letu 2024 predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot vzroke pogina v prvi polovici letošnjega leta navajajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Prav tako ugotavljajo močno invazijo zunanjih zajedavcev, predvsem klopov, jelenjih uši, nosnih in kožnih zoljev ter dlakožerov. Povečalo se je tudi število primerov, kjer so vzrok pogina ali slabega zdravstvenega stanja septikemične bakterije in bakterije, ki povzročajo gnojenje, kot so Trueperella pyogenes, Pasteurella multocida, Listeria monocytogenes, Corynebacterium ulcerans in Streptococcus canis. Pri gamsih še vedno pogosto potrjujejo prisotnost zajedavskih pršic, ki povzročajo garjavost, redno se pojavljajo tudi pri lisicah.
Prvič potrdili prisotnost ameriškega metljaja
V Sloveniji so v LPN Prekmurje prvič potrdili prisotnost ameriškega metljaja (Fascioloides magna) pri jelenu, damjaku in srni. Verjetno je, da je metljaj prisoten tudi pri živalih teh vrst v lovskih družinah na omenjenem območju. Okužba z zajedavcem povzroča izrazite spremembe jetrnega tkiva vseh pri nas živečih cervidnih vrst. Trenutno iz teh lovskih družin še niso prejeli informacij, da bi okužbo zaznali lovci, zato priporočajo, da se v preiskavo pošljejo jetra s spremembami.
Pojavnost strupov za zatiranje glodavcev pri lisicah
Pri lisicah (Vulpes vulpes) so uspešno izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Rezultati raziskave kažejo na statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem v jetrih slovenskih lisic, kot v primerljivih raziskavah v Evropi in svetu. To odkrito opozarja na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2024 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
