Delo, 25. julij 1996
V prvega pol leta so bili gorski reševalci 50-krat v akciji – Zdrsi, utrujenost in nepremišljenost, med pogostimi vzroki za gorske nesreče
KRANJ, 24.julija 1996
Davi so jeseniški gorski reševalci prekinili nočno iskanje 28-Ietnega Matiasa W., Avstrijca. Obvestili so jih, da so ga pozno zvečer videli na avstrijski strani Golice, zato ga iščejo naprej koroški gorski reševalci.
Matias je bil v skupini prešernih planincev, ki so včeraj obiskali tudi kočo na Golici in se z nočjo vračali proti domu. In domnevno majavi koraki so Matiasa nekam zapeljali. Ob 23. uri je žandarmerijska pisarna v Podrožci zaprosila slovenske kolege za pomoč.
Pilota helikopterja letalske policijske enote pa sta včeraj popoldne, kot smo že poročali, z vznožja Velikega Vrha (2088 m) pripeljala mrtvega 82-letnega dr. Georg Fiedlerja. Med sestopanjem po strmi poti na južni strani gore je na polovici poti, kjer pot zavije levo proti skalam, iz neznanega vzroka omahnil in 40-metrskega padca čez skalovje ni preživel. Pri sestopu sije pomagal s palicami. Kaj seje dejansko zgodilo ne ve nihče. Njegova mlajša spremljevalka je namreč hodila pred njim in ni ničesar videla. Žal planincu iz Celovca ni mogla več pomagati. Sestopila je na Kofce in o nesreči obvestila oskrbniški par. Oba Celovčana sta že dopoldne odšla z Ljubelja na planino Korošica, naprej na Hanževo sedlo in po zahtevni zavarovani poti čez severno steno Velikega Vrha. Do cilja na Kofcah je Fiedlerja ločila le še slaba ura sestopa. Po pripovedovanju Jožeta Brodarja. šefa pilotov letalske policijske enote, so bili te dni vsi piloti enote polno zaposleni s prevozi reševalcev, zdravnikov in ponesrečencev. Tako so minuli četrtek pripeljali z gora v okolici Bovca nemško gostjo, kije strmoglavila z jadralnim padalom in si poškodovala hrbtenico. Helikopterski prevoz je edini primerni transport za ponesrečenca s takšnimi poškodbami. V petek popoldne so šli po 56-letno Herto P., Avstrijko, ki si je v Osojncu na Kaninu pri padcu poškodovala koleno.
V soboto so piloti in gorski reševalci letalci demonstrirali v Dupleku pri Mariboru način reševanja ljudi iz Drave s pomočjo helikopterja. Popoldne pa so pomagali pri reševanju v Grintovcu. Avstrijski planinec si je pri sestopu, na višini 1800 metrov, zlomil nogo. Z jeklenico električnega vitla v helikopterju so ga potegnili z reševalcem vred v helikopter in ga odpeljali v bolnišnico.
V nedeljo sta bila dežurna pilota Jože Brodar in Edo Lavrič, mehanik pa je bil Martin Rebolj. Že zjutraj so najprej leteli po zdravnika na Jesenice, da bi pomagal planincu, ki je zaradi srčne slabosti omagal pod Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu, žal je bila pomoč prepozna. Kamničan, Alojzij Humar, je umrl, še preden sta pilota tja pripeljala zdravnika. Komaj sta se dobro spustila na trdna tla, že sta morala znova v zrak in najprej po bolnika v izolsko, nato pa še v novomeško bolnišnico. Debelo uro sta pomagala reševalcem z Jezerskega, vsi skupaj so iskali planinko, ki se je nato zvečer nenadoma, brez kakršnekoli pomoči, znašla doma. Za konec nedelje pa sta pilota pripeljala iz Murske Sobote v Klinični center dojenčka v inkubatorju. Ko sta seštevala, koliko časa sta bila v zraku, je bilo letenja za več kot deset ur… To je le del posredovanj LPE in gorskih reševalcev s sedemnajstih postaj v Sloveniji. Obisk gora se veča iz leta v leto. Zdaj so že tisti časi, ko je večina ljudi, ki odhaja v hribe, solidno opremljena. Vendar pa tveganja vseeno ostajajo. K sreči je GRS organizacija, ki zna hitro in dobro pomagati vsem, ki so v gorah potrebni pomoči.
Do konca junija je GRS posredovala v 50 akcijah, od teh jih je bilo 43 reševalnih, 6 iskalnih in ena poizvedovalna. Za vse to so porabili 6115 ur reševalnega dela in pomagali 55 ljudem. Enajstim niso mogli več pomagati. To je več kot lani, vzrok pa je treba iskati v hudi zimi. Plazovi so utrnili štiri življenja. Tudi število zdrsov, ki so običajno že leta na prvem mestu po vzrokih, narašča. Nepoznavanje terena je spravilo v težave 12 gornikov. Slaba telesna pripravljenost planincev je bila vzrok za 6 reševanj, pri treh akcijah so zapisali, da so imeli planinci neprimerno osebno, pri dveh pa neprimerno tehnično opremo. Dvakrat so nedvomno ugotovili, da je bil vzrok za nesrečo alkohol.
Prav zdaj se začenja glavna sezona pohodov v gore. Še naprej ostaja nepisano pravilo, da se je treba lotiti takih poti in brezpotij, ki jih posameznik zmore. Primerna osebna in tehnična oprema pa je prav tako eden od pogojev za večjo varnost vseh, ki se znajdejo v hribih.
MIRKO KUNŠIČ
