Marmosa chachapoya: droben ambasador oblačnih gozdov
Foto: Pedro Peloso
V času, ko se svet sooča z izgubo biotske raznovrstnosti in ko se zdi, da narava vse bolj umika pred človeškim vplivom, nas občasno preseneti z drobnimi čudeži. Eden takšnih je nedavno odkritje nove vrste vrečarja v perujskih Andih – Marmosa chachapoya, majhen mišji oposum, ki je bil prvič zabeležen na nadmorski višini 2664 metrov v narodnem parku Río Abiseo.
Ameriška znanstvena ekipa je med raziskovanjem gorskih gozdov naletela na prej neznanega sesalca. Rod Marmosa vključuje majhne ameriške vrečarje, znane kot marmozetke — nočne, drevesne živali, ki živijo v tropskih in subtropskih gozdovih Srednje in Južne Amerike. Do zdaj so bile znane vrste omejene na nadmorske višine med 1500 in 1800 metri, zato je odkritje na več kot 2600 metrih pomemben premik v razumevanju njihove ekologije.
Ime chachapoya ni naključno. Gre za poklon predinkovski civilizaciji, ki je nekoč naseljevala severne Ande. Inki so jih imenovali »bojevniki oblakov«, kar se lepo ujema z okoljem, v katerem je bila nova vrsta odkrita — oblačnimi gozdovi, polnimi epifitov, lišajev in skrivnostnih kamnitih utrdb.
Marmosa chachapoya je po videzu podobna miši: telo meri približno 10 cm, rep pa kar 15 cm. Ima rdečkasto rjavo hrbtno dlako, svetlejši trebuh in izrazito obrazno masko. DNK analize so pokazale sorodstvo z vrstama M. lepida in M. andersoni, a se od njiju razlikuje tako morfološko kot genetsko. Spada v podrod Stegomarmosa, ki je bil doslej znan le iz nižinskih in predgorskih gozdov — M. chachapoya pa je prvi visokogorski predstavnik.
Znanstveniki opozarjajo, da je brez dodatnih primerkov težko določiti natančno razširjenost vrste. Glede na dosedanje podatke pa predvidevajo, da gre za izključno gorsko gozdno vrsto, morda celo endem, omejen na vzhodna pobočja perujskih Andov.
Narodni park Río Abiseo se v zadnjih letih potrjuje kot eno najbogatejših območij biotske raznovrstnosti v Andih. Poleg Marmosa chachapoya so raziskovalci med isto odpravo opazili tudi druge potencialno nove vrste, vključno s polvodnim glodavcem, kar dodatno potrjuje pomen nadaljnjega raziskovanja in varovanja tega območja.
Odkritje Marmosa chachapoya ni le dodatek k seznamu vrst — je opomnik, da tudi v dobi satelitov, genetskih analiz in globalnih baz podatkov narava še vedno skriva presenečenja. In da so oblačni gozdovi, kjer se srečata megla in kamen, še vedno dom neodkritih zgodb.
