Alpinist, slikar, pisatelj – pionir slovenskega gorniškega duha
Edo Deržaj, rojen 7. marca 1904 v Ljubljani, je bil ena najmarkantnejših osebnosti slovenskega predvojnega alpinizma. Po poklicu učitelj, po duši umetnik, po življenjskem zanosu pa gornik, ki je v tridesetih letih 20. stoletja soustvarjal temelje sodobnega slovenskega alpinizma.
Plezalna dejavnost
Deržaj je bil član alpinistične skupine, ki je v slovenskih gorah utirala nove, tehnično zahtevne smeri. Leta 1926 se je v Martuljku seznanil z Miro Marko Debelak, s katero je tvoril eno najpomembnejših plezalnih navez v zgodovini slovenskega alpinizma.
1931: Skupaj z Miro Debelak in Živkom Šumerjem je preplezal severno steno Špika – eno najtežjih smeri predvojnega časa.
1932: Poskus v severni steni Triglava, kjer je Deržaj padel zaradi odlomljenega klina in se hudo poškodoval. Dogodek je sprožil spor znotraj kluba Skala, ki je pripeljal do izključitve obeh plezalcev.
1937: Na Škotskem sta z Miro preplezala Slovensko smer v steni Ben Nevisa.
1938: Poročila sta se in nadaljevala skupno ustvarjanje v gorah in kulturi.
Deržaj je bil t. i. prvopristopnik, ki je s svojo generacijo postavljal nove standarde v slovenskih stenah — od Grintovcev do Julijcev, pa tudi v tujini.
Umetniško in literarno delo
Poleg plezanja je Deržaj ustvarjal kot slikar in pisatelj. Njegova dela so prežeta z ljubeznijo do gora — tako v motiviki kot v duhu.
Razstavljal je doma in v tujini (Ljubljana, Zagreb, London).
Ustvarjal je olja, akvarele, risbe in lesoreze z gorsko tematiko.
Ilustriral je številna planinska in mladinska dela, med drugim Plezalno tehniko Mire Marko Debelak.
Pisal je mladinske zgodbe (Življenje hudobne kavke Katke, Rjavček) in planinsko prozo (Pod Špiki, Podobe: gore in ljudje).
Njegovo satirično delo Gruh (1937) je nastalo kot odziv na izključitev iz Skale.
Deržajeva umetnost je slogovno izhajala iz slovenskega impresionizma, a je vključevala tudi sodobnejše likovne rešitve. Njegove slike so bile ekspresivne, z močnimi potezami čopiča in poudarjeno atmosfero.
Osebno in zapuščina
Deržaj je bil poročen z Miro Marko Debelak (1904 – 1948), s katero je soustvarjal tako v gorah kot v kulturi. Njun sin Matjaž Deržaj je postal alpinist, publicist in zgodovinar slovenskega alpinizma.
Umrl je 5. oktobra 1980 na Uskovnici, pokopan je v Ljubljani. Njegova zapuščina živi v stenah, knjigah in slikah – kot tiha, a močna sled človeka, ki je gore razumel kot prostor svobode, ustvarjalnosti in odgovornosti.
