Usoden plaz na Zelenici

Delo, 12. januar 1977

Snežni plaz zasul deset učencev in dva učitelja šolskega centra Iskre iz Kranja – Trije mrtvi, trije ostali pod plazom – Reševalci so morali odnehati

ŽIVLJENJA POD PLAZOM Takoj ko je prišla vest, da je snežni plaz z Begunjščice pokopal pod seboj učence in dva učitelja iz šolskega industrijskega centra Iskre v Kranju, se je začela obsežna reševalna akcija. Prvi so prispeli gorski reševalci iz Tržiča, vojaki iz bližnje karavle in reševalci iz Kranja. Zaradi izredno slabega vremena in nevarnosti novih plazov so morali reševalci ob 21. uri prenehati z reševanjem. Na sliki: s spodnje postaje ljubeljske žičnice odhaja tretji »val«. Foto: M. Kunšič

LJUBELJ, 11. jan.
Snežni plaz, ki je zahrumel popoldne nekaj po 15. uri z Begunjščice pod zgornjo postajo žičnice na Zelenici, je zasul deset učencev in dva učitelja šolskega industrijskega centra Iskra iz Kranja. Šestim se je posrečilo, da so se s pomočjo sošolcev izkopali izpod snega, Emila Novaka iz Cegelnice pri Naklem so izvlekli mrtvega, pod plazom pa so ostali učenci: Roman Koseciz Smlednika, Matjaž Kekec iz Trate pri Škofji Loki, Dušan Bešter iz Dobrave pri Podnartu ter učitelja Ivan Stružnik in Jože Povše. Skupine reševalcev se že ves večer trudijo, da bi jih rešili.

Sedemindvajset učencev in trije učitelji šolskega industrijskega centra »Iskre« so imeli od sobote v koči šolskega centra na Zelenici šolo v naravi. Danes dopoldne je bilo sklepno smučarsko tekmovanje, popoldne pa so se nameravali z žičnico prepeljati v dolino, kjer jih je ob 16. uri čakal avtobus iz Kranja.
Popoldne pa je Gorenjsko zajel val slabega vremena. Na Ljubelju se je dež začel spreminjati v sneg in zapihal je močan veter. Zaradi tega žičnica ni več vozila. Učenci so se z učitelji odločili, da se bodo kljub slabemu vremenu odpravili v dolino. To pa je bilo usodno.
Po kosilu so se oprtani z nahrbtniki in smučmi, nekateri pa tudi brez opreme, spustili v dolino. Dogovorili so se, da bo šla naprej glavnina na smučeh, ki je utirala gaz v svežem snegu, da bi drugi lažje hodili.
»Bili smo že skoraj v kuloarju pod postajo, ko je zaropotalo in zabobnelo,« pripoveduje še ves zadihan eden od preplašenih učencev. »Nekateri smo odskočili, drugim se to ni posrečilo. Plaz je zagrabil dvanajst učencev z dvema učiteljema. Brž ko se je plaz unesel, smo začeli reševati sošolce. Zal nismo mogli rešiti vseh.«
Takoj po nesreči se je šest fantov odločilo, da se spustijo v dolino po pomoč. Približno okrog 17. ure so prvi trije prismučali do spodnje postaje. Poklicali so milico, ki je takoj sprožila reševalno akcijo.
Na pomoč so prišli vojaki iz bližnje karavle, opremljeni z lopatami, nosili in drugo reševalno opremo. Na srednjo postajo so prihiteli tržiški reševalci, za njimi pa so prihajali tudi drugi,
Zvečer so na spodnjo po. stajo žičnice reševalci pripeljali truplo Emila Novaka in trupli še dveh ponesrečencev, ki so ju našli lavinski psi. Imena teh dveh mrtvih v času, ko to poročamo, niso znana, kakor tudi ne imena preostalih treh ponesrečencev, ki so ostali pod plazom. Izredno požrtvovalni reševalci so namreč morali okrog 21. ure prenehati z reševanjem, ker so se vremenske razmere še poslabšale in je nastopila nevarnost novih plazov.
Jutri bodo reševanje nadaljevali, čeprav ni več veliko upanja, da so ponesrečenci pod plazom še živi. Plaz je globok do pet metrov in sneg v njem je zelo trd.

MIRKO KUNŠIČ

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja