V francoskih Hautes-Alpes se je 12. februarja 2026 zgodil izjemen dogodek, ki je med gorskimi delavci in tudi reševalci povzročil val začudenja. Plaz, ki se je sprožil na južnih pobočjih nad tunelom Galibier, je s silo treščil v kočo Galibier (2642 m) in skozi v nekaj sekundah zasul kuhinjo. Kljub dramatičnemu prizoru ni bil nihče poškodovan — predvsem zaradi sreče in dobre preventivne priprave oskrbnikov.
»Ničesar nisem slišal. Le videl sem, da mi veter sproti zasipa stopinje.«
Oskrbnik Samuel Prévost je bil v trenutku plazu zunaj, kjer je v orkanskem vetru (do 90 km/h) čistil dostopne poti. Zaradi hrupa vetra ni zaznal prihajajoče nevarnosti. Šele ko je opazil, da mu veter in piš sneg brišeta stopinje, je posumil, da se dogaja nekaj nenavadnega. Plaz se je ustavil skoraj pri njegovih nogah.
»Imel sem neverjetno srečo,« je povedal za francoske medije.
V notranjosti je bil njegov sodelavec Olivier Gaucher, nekdanji pripadnik gorske žandarmerije PGHM. Ko je zapuščal kuhinjo, je zaslišal pok stekla in začutil močan premik piš za hrbtom — v naslednjem trenutku je snežna masa že vdrla skozi razbita okna in napolnila prostor od tal do stropa.
Kuhinja zasuta do stropa
Ko sta se oskrbnika vrnila v notranjost, ju je pričakal prizor, ki ga opisujeta kot »neverjet(e)n«:
– v kuhinji je bilo snega do 1,8 m,
– v sosednjem prostoru je snežna gmota segala skoraj do 2,8 m visokega stropa,
– gospodinjski aparati so bili premaknjeni in potisnjeni ob stene.
Kljub temu je Prévost kasneje v šali dejal: »Kuhinja še nikoli ni bila tako čista.« In res — že naslednji dan je bila večina opreme očiščena in ponovno v uporabi.
Zakaj je plaz vstopil prav v kuhinjo?
Druge sobe so bile dan prej zaradi razglašene visoke stopnje nevarnosti plazov zaščitene z masivnimi lesenimi polkni, že tako ojačanimi z železnimi prečkami. Kuhinja pa je ostala nezaščitena, ker je oskrbnik tja še hodil na delo. Prav ta »šibka točka« je omogočila, da je snežna masa vdrla v notranjost.
Preprečena večja tragedija
Oskrbnika sta dan pred dogodkom zaradi izjemno nevarnih razmer vsem gostom odsvetovala prihod. Večina rezervacij je bila odpovedana, preostale so sami preklicali. Tako v času plazu v zavetišču ni bilo nobenega obiskovalca.
»Plazovi so del našega vsakdana — le tega nismo vajeni imeti v kuhinji,« je povedal Prévost.
Solidarnost gorskega sveta
Novica o dogodku se je hitro razširila, in že nekaj ur kasneje so prijatelji ter gorski vodniki iz Briançona prišli na pomoč. Skupaj so v sedmih urah odstranili več ton snega in zavetišče vrnili v delovanje.
Zaključek
Dogodek v zavetišču Galibier je redek, a izjemno nazoren opomnik, kako nepredvidljiva je lahko zimska gora — tudi za izkušene oskrbnike, ki živijo v njenem ritmu. Tokrat se je vse končalo brez žrtev, predvsem zaradi: pravočasnega zaprtja zavetišča za obiskovalce, izkušenosti ekipe, in predvsem velike mere sreče. Snežni plazovi večini primerov kočo vsaj premaknejo, če že ne porušijo.
Plazovi so del življenja v visokogorju. A kot pravi Prévost: »Nismo pa vajeni, da plazovi pridejo na obisk v kuhinjo.«
