Delo, 18. junij 1993
Škofjeloški alpinist na gori zbolel za višinsko boleznijo — Umik ni prinesel rešitve
LJUBLJANA, 17. junija 1993
Člani slovenske alpinistične odprave K2 1993, v kateri so bili Stipe Božić, Viki Grošelj in Zvonko Požgaj ter Mehičan Carlos Carsolio, so v nedeljo, 13. junija, ob 16. uri dosegli vrh K2. Vendar pa je uspeh zahteval življenje 34-letnega škofjeloškega alpinista Boštjana Kekca, ki je umrl za posledicami višinske bolezni. To so danes po satelitski zvezi sporočili člani odprave.
Odločilni naskok na K2 se je začel 9. junija, ko se je po daljšem obdobju slabega vremena zvedrilo. V soboto so postavili tabor 4 na 7850 m, v nedeljo, ki se je začela z zelo lepim vremenom. pa so krenili proti vrhu in ga dosegli po smeri Abruzzi brez dodatnega kisika. Sedej in Kekec sta v taboru 4 čakala na naslednji naskok. Ob sestopu pa se je vreme nenadoma poslabšalo, tako da je ekipa, ki je osvojila vrh. sestopala v zelo dramatičnih razmerah. Slabo vreme se je slabšalo od ure v uro, ob tem pa je Kekec zbolel za višinsko boleznijo, njegovo stanje pa se je hitro slabšalo. Zaradi nemogočih vremenskih razmer je bil umik nemogoč, kljub temu so Kekca v torek odnesli proti taboru 3, vendar je Škofjeločan med transportom izdihnil. Ostal je shranjen na gori, drugi člani odprave pa so na varnem.
Boštjan Kekec je bil član Plezalnega kluba Škofja Loka, po poklicu vojaški inštruktor. Plezal je od leta 1976 in v tem času opravil 900 plezalnih vzponov. Najpomembnejši med njimi so vzponi v Cordilleri Blanci in v severozahodni steni Shivlinga v Himalaji.
Vodja odprave Tomaž Jamnik je ob koncu tega tragičnega sporočila vnovič zatrdil, da so vsi drugi člani odprave na varnem, o vseh dogajanjih pa so obvestili tudi pakistansko ministrstvo. Odprava je poslala tudi izraze sožalja vsem svojcem Boštjana Kekca, posebno soprogi Zdenki, sožalje pa je izrekla tudi Planinska zveza Slovenije.
