Delo, 11. januar 1988
KOKRA, 10. januarja 1988
Okrog 13. ure sta zdrsela, po pripovedovanju prič, z Grintovca (2558 m) starejša planinca in obležala mrtva po nekaj stometrskem padcu v smeri bivaka pod Kočno. Za nesrečo so izvedeli Suhadolnikovi nad Kokro okrog 15.30 in po telefonu obvestili stalno službo UNZ Kranj. Skupina kranjskih gorskih reševalcev je odšla do kraja, kjer sta padla planinca.
Zdrsnila sta s »strehe« Grintovca
Delo, 12. januar 1988
KRANJ, 11. januarja 1988
Kranjski gorski reševalci, ki so v nedeljo popoldne izvedeli za zdrs dveh planincev z Grintovca, so bili v Dolcih že zvečer in tudi našli truplo 50-letnega Pavla Jerasa iz Trzina.
Danes zjutraj je odšlo tja več kot 15 reševalcev iz Kranja in z Jezerskega. Pilot letalske enote milice z Brnika je skupino reševalcev s helikopterjem pripeljal blizu ponesrečenega Jerasa. Reševalci so nedaleč vstran našli tudi mrtvo 52-letno Julijo Maver iz Ljubljane.
»Nemočen sem opazoval zdrs dveh planincev po zasneženem in poledenelem pobočju Grintovca (2558 metrov). Do nesreče je prišlo med vzponom, kakšnih sto višinskih metrov pod temenom te gore. Počival sem, ko sta me prehitela. Spomnim se še. kako sta se pogovarjala o tem, da kar dobro hodita, saj sta z vzponom začela ob 8.45 zjutraj. Bila sta dobro opremljena, oba z derezami, pri vzponu pa sta si pomagala s smučarskimi palicami. Ženska je drsela prva, za njo pa moški. Na robu smo kasneje našli le derezo in eno od njunih palic,« nam je danes dopoldne opisal trenutke po nesreči Dušan Žebota iz Ljubljane.
Vzrok za zdrs verjetno ne bo nikoli povsem pojasnjen. Ena od prič pravi, da naj bi se Jeras sklonil in nekaj hipov zatem zdrsel po pobočju. Druga priča pa ve povedati, da naj bi Jeras hotel zaustaviti Mavrovo, ki ji je zdrsnilo. Žal planincema nihče ni mogel pomagati. Na nahrbtnikih sta imela pripeta tudi cepina, saj razmere v gorah terjajo od vseh, ki hodijo nanje, popolno alpinistično opremo. Izkušeni gorniki vedo povedati, da je uporaba derez in smučarskih palic pri blažjih vzponih udobnejša. Lahko pa postane usodna pri večjih strminah in sestopih. Pri morebitnih zdrsih je zaustavljanje s palicami nemogoče. Takrat rešuje življenja samo pravilna uporaba cepina. Povečan obisk gora pozimi terja ob dobri telesni pripravljenosti tudi dobro opremo. Mnogi, ki so se v soboto in v nedeljo vzpenjali na temena zasneženih in poledenelih vrhov, obojega niso imeli.
MIRKO KUNŠIČ
