Medtem ko so v 18. stoletju v gore zahajali le pastirji, lovci in naravoslovci, je v 19. stoletju prišlo do razmaha planinstva v Alpah. Planinci so z gora nosili spominke v obliki šopkov rastlin, med katerimi niso smeli manjkati planike, svišči oz. encijani, sleči in dišeče murke. Nekatere rastline so zato začele izginjati, na kar so opozarjali predvsem botaniki. Čeprav so alpske rastline gojili v nekaterih nižinskih vrtovih, (pri nas npr. Karel Zois na svojem posestvu na Brdu) pa so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja začeli nastajati prvi alpski botanični vrtovi v Alpah, kot jih poznamo danes. V njih so botaniki gojili priljubljene alpske rastline, jih raziskovali in o njih izobraževali planince.
Navdušenec nad alpskimi rastlinami, Tržačan Albert Bois de Chesne, je v osrčju Julijskih Alp v Trenti, ki jo je kot zakupnik lova dobra poznal, leta 1926, ustanovil prvi alpski botanični vrt na slovenskem ozemlju in ga poimenoval po preminuli ženi.
Tako bo Alpski botanični Juliana prihodnje leto praznoval častitljivo 100-letnico! Ob tem bodo v vrtu organizirali številne dogodke, razstavo o Juliani pa si boste lahko ogledali tudi v Prirodoslovnem muzeju …
