Med visokotehnološkim gorskim turizmom na Kitajskem in domačo asfaltno romantiko pod Slemenovo špico – Včasih smo govorili, da smo 30 let za zahodnim svetom, zdaj smo se pa na sivobelih krilih kar naenkrat znašli, (kar) 100 let za vzhodnim?
Na vzhodu Kitajske se pohodništvo seli v novo dobo. V slikovitem območju Lingshan so se odločili, da je potenje precenjeno, meča nepotrebna, pohodni čevlji pa relikt preteklosti. Namesto tega se obiskovalci na 1500 metrov visoko goro povzpnejo po tekočih stopnicah — več deset medsebojno povezanih segmentov, ki se vijejo po pobočju kot tehnološka kača. Vzpon, ki je nekoč trajal dve uri, zdaj traja nekaj minut. Pohodništvo? Neobvezno. Razgled? Enak. Selfie? Bolj svež.
Medtem v Sloveniji…
Na Vršiču se zadeve lotevamo drugače. Tukaj se množični turizem začne z dvotedensko reklamo za testni sistem zapornic, ki naj bi uravnaval promet, a v praksi služi kot vabilo. Dodamo še svežo plast asfalta, ki se ves valovit sveti kot nov ekran, in že se Slemenova špica spremeni v romarsko destinacijo za vsakoletne »zlate macesne«. Pohodništvo je še vedno opcijsko — čeprav je pot dolga le uro, se večina ustavi že pri razgledni točki, kjer se začne sezona fotografiranja.
Instagram in TikTok pokata od povsem enakih slik: macesen v zlatu, silhueta v flisu, oblak v ozadju. Če se le da, se izognemo hoji. Če se ne da, se vsaj izognemo znoju. Včasih je bil vzpon na Slemenovo špico uvod v gorsko sezono. Danes je to kulturni dogodek z asfaltno predigro.
Dva svetova, ena logika
Na Kitajskem se pohodništvo avtomatizira. Pri nas se ga asfaltira. Tam se narava prilagaja človeku. Tu se človek prilagaja parkirišču. V obeh primerih je cilj enak: razgled, selfie, občutek, da si bil »tam«. Razlika je le v tem, ali si se do tja pripeljal po tekočih stopnicah ali po sveže zglajenih serpentinah.
In če se kdo še vedno sprašuje, kaj je »pravo« pohodništvo — naj poskusi priti peš iz doline na Slemenovo špico, med tednom, brez zapornic, brez množic, brez filtra. Morda bo tam našel tisto, kar se ne da dvigniti po stopnicah: tišino.
Copilot
