Delo, 10. junij 1996
Nemški planinec je preživel noč na prostem, naslednjega dne pa so ga reševali s helikopterjem
TRENTA, 9. junija 1996
V soboto okrog pol desetih dopoldne je oskrbnica Erjavčeve koče na Vršiču sporočila kolegici v kočo pri izviru Soče, da z območja planine Zapotok nad Zadnjo Trento prihajajo klici na pomoč. Klice sta ujela novogoriška planinca, in sicer pri kraju, imenovanem Mostiči. »Sos, helikopter!« se je razlegalo med skalovjem, planinca pa sta uzrla tudi osebo, ki je mahala z rdečo tkanino.
Pozneje se je izkazalo, da je ponesrečenec nemški državljan Uwe Heilig. V tistem času so imeli gorski reševalci vajo na Mangartu in takoj so se trije odpravili na pomoč. V akcijo so vključili tudi helikopter letalske policijske enote, ki je okoli 13. ure v Trenti vkrcal še zdravnika in ob 13.40 so reševalci našli ponesrečenca. Dvignili so ga z vitlom, po nudenju prve pomoči pa so ga predali v roke zdravnikom šempetrske bolnišnice. Uwe Heilig si je seveda močno oddahnil, saj je bila za njim kar težka preizkušnja. V gore se je namreč odpravil že dan prej, v petek, in sicer s prijateljem, s katerim sta se v kraju Zamostič kmalu po začetku vzpona razšla. Kolega se je odpravil dalje v smer pod Špičko, Uwe pa je hotel nazaj v dolino. Toda v neznanem svetu se je izgubil in namesto v dolini je noč prebil v gorah, naslednje jutro pa je nesrečno padel kakih šest metrov globoko v strugo Suhega potoka. Zaradi poškodovanega gležnja ni mogel ne naprej ne nazaj, na srečo pa so njegove klice slišali drugi planinci. Tudi Uwejev prijatelj ga je tega dne pogrešal, ko pa je sporočil policiji, je zvedel, da je že v skrbnih rokah šempetrskih zdravnikov.
VOJKO ZAKRAJŠEK
