Alpinistični razgledi 56/1996

VSEBINA

124  Uvod

125  BINE MLAČ Sekstenska gorska vodnika Sepp in Michel Innerkofler

131  TONE GOLNAR Vpliv opreme na razvoj alpinizma

134  Bojč za prijatelje – Bojan Pollak        

140  Miroslav Svetičič – Slavc

142  MIRO POGAČAR Andi 96        

144  JANEZ ROBIČ Caballito 

147  ŠPELA HLEB Aconcagua 96 (Alpinistična in jadralno padalska odprava)

148  SILVO BABIČ Babič  Aconcagua 96 (Alpinistična in jadralno padalska odprava)

149  MATEJA PATE AO Rašica is stili alive ali štorija o naše veletekmi

151  PAVLE ŠEGULA Vzgojna literatura je in ni – kaj torej storiti?

152  BOŠTJAN SLATENŠEK Čitalnica kdaj, kje in zakaj (Ali zelo kratka zgodba o nekem dolgem nastajanju)

153  Primernost rabe nekaterih sedanjih varovalnih načinov in pripomočkov 154  MARJAN HOČEVAR Pisma, mnenja, vidiki …

154  PAVLE ŠEGULA Pisma, mnenja, vidiki …            

154  TONE GOLNAR Popravki v knjigi Alpinistična šola iz leta 1996       

155  dr. TOMAŽ VRHOVEC Popusti pri prenočevanju v planinskih kočah v tujini

156  prevod BREDA ČINČ-JUHANT Ocenjevanje v mejnem območju (Sla po rekordih?)

159  prevod LARISA POGRAJC Fotografiranje v gorah

162  MILENKO ARNEJŠEK Merjenje sile pri varovanju na polbičev vozel, osmico in štihovko ter preizkus vozla osmice za spust po vrvi, merjenje pretržne sile glavne vrvi in trdnost kravatnega vozla

165  ROBI ROT Nekaj stvari, ki jih je dobro vedeti o vremenu

166  prevedel IVAN REJC Ločilna dieta

167  Prehrambene kombinacije 

168  IVAN REJC Priprava muesli

168  Prehrambeni dodatki – Soja    

169  Izpiti za alpinistične inštruktorje v letu 1996      

170  FRANCE MALEŠIČ Kronika smrtnih nesreč v gorah

UVOD

  Bil sem v veliki dilemi, ali naj napišem nekaj kritičnih besed o našem zunanjem in notranjem informiranju, ali pa da predstavim zgolj nekaj suhoparnih podatkov, ki posredno govore o našem (ne)učinkovitem informiranju. Vse v slogu: mi za druge, drugi za in o nas. Odločil sem se za to drugo. Vnaprej prosim, naj me nihče ne jemlje preveč resno. Za kakršnokoli resno statistiko so namreč pričujoči podatki neveljavni, ker zajetje anketirancev ni bilo narejeno na isti dan. Pa še kaj bi se našlo. Anketo sem namreč »delal« občasno od decembra 1995 pa vse do danes, 8. maja 1996. Kljub temu sem nekako nabral 50 ljudi iz 7 slovenskih mest – tam, kjer sem slučajno bil in se spomnil, da pač moram delati anketo – kjer naj bi se tu in tam slišalo tudi o našem alpinizmu. Od vseh anketirancev je bilo 31 ljudi takih, za katere sem predpostavljal, da se jim morda sanja, da je v Sloveniji tudi nekaj uspešnih alpinistov, 19 pa je sodilo med take, ki skoraj redno hodijo v gore. Zanimivo: 5 jih je odklonilo hitro anketo, čeprav sem v žepni koledar vlekel le črtice, brez drugih osebnih podatkov.

  Na kratko:

  • 31 anketirancev ve, da obstaja Planinski vestnik;
  • 2 anketiranca vesta, da obstajajo Razgledi;
  • 2 anketiranca vesta, da obstaja revija Grif;
  • 6 anketirancev občasno gleda TV oddajo Gore in ljudje;
  • nihče od anketirancev ne ve, da smo tudi na internetu;
  • 4 ljudje vedo (presenetljivo veliko), da so v Delu Alpinistične novice. To število je nekoliko v protislovju s številom takih, ki so slišali za Razglede ali Grif;
  • 38 ljudi meni, da o našem delovanju vedo premalo. Druge te stvari ne zanimajo. Ko sem naštel 10 naših večjih odpravarskih uspehov od leta 1990, je bila slika več kot porazna: 47 ni o teh naših uspehih bralo čisto nič, pravzaprav jih je 5 reklo, da so pozabili, da pa so nekaj »o tem« mimogrede površno prebrali;
  • 13 ljudi ve za Lotse in nekaj o smučanju z osemtisočakov. Za smučanje z Anapurne sta slišala – verjeli ali ne – 2 anketiranca. Recimo – če poizvedujemo dalje – za Patagonijo je slišal 1 človek, kar je dosti, za Yosemite pa 2, kar je veliko, in še ti niso dobro vedli, zakaj gre. Od anketirancev jih je 46 slišalo za Šraufa, 31 je bralo o Česnu, 14-im je Grošelj znan, potem pa velika imena našega alpinizma padejo pod številko 5. Ta zadnja številka pa je obarvana dokaj regionalno in zato ne pove nič;
  • v povratni smeri me je 5 ljudi vprašalo, »kako stoji tista zadeva z Česnom«, 34 pa je spraševalo o Šraufu.

  Proti koncu ankete sem v mesecu aprilu pridodal še nekaj vprašanj, ki sem jih potem z veliko muko zaokrožil na 15. V glavnem me je zanimala naša gorniška knjiga in njena prodaja. Od vseh 15 anketirancev je samo en kupil 3 knjige, kar je za številko anketirancev zelo veliko, drugi pa v zadnjih treh letih niso kupili ničesar. Jih ne zanima, pravijo. Bolj zanimivo je to, da ljudje ne zahajajo v knjigarne in da sploh ne vedo, da naši alpinisti pišejo knjige.

  Sebi sem postavil tri vprašanja:

  • koliko smo doslej naredili na naši novi podobi,
  • koliko stroke in pameti smo doslej vpregli v naše informiranje,
  • kaj vse bi morali še pokriti, da bi dobra informacija o nas dosegla tudi deveto vas?

Urednik

Naslovna in zadnja stran:

foto: Boštjan Slatenšek, plezalsko popotovanje po ZDA (Yosemite)

Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.

Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvorža­kova 9, Ljubljana.

To številko so uredili člani uredništva AR: Glavni in odgovorni urednik:

Bine Mlač; Računalniški prelom: Nada Mlač; Člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik. France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe; in drugi sodelavci: Silvo Babič, Jani Bele, Tone Golnar, Špela Hleb, Marjan Hočevar, Mateja Pate, Miro Pogačar, Larisa Pograjc, Bojan Pollak, Marko Prezelj, Janez Robič, Ivan Rejc, Robi Rot, Bojan Slatenšek, Pavle Šegula, in Matjaž Wiegele.

Tiskarna: miGraf Grafične storitve Hruševska 130, Bizovik

Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. lisi RS št. 4/92| daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Associalion of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21. 2. 1992 Mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja