Alpinistične novice 25/1996

M. Čufar in A. Grom prva tudi na pivški tekmi za DP

Na tretji tekmi prvenstva v športnem plezanju tretja zmaga za oba vodeča v skupnem seštevku – Nadaljevanje prvenstva v septembru in oktobru
PIVKA – V soboto se je na pivški umetni steni končal prvi del letošnjega DP v športnem plezanju. Presenečenj na najvišjih mestih ni bilo. Prepričljivo sta zmagala Martina Čufar pri ženskah in Aljoša Grom pri moških, ki sta edina splezala finalno smer do vrha.
Medtem ko pri ženskah po kvalifikacijah ni bilo večjih presenečenj (zaradi poškodbe je še vedno manjkala Lukančičeva), pa je bil pri moških po dopoldanskem delu seveda največje presenečenje Kranjčan David Stepanjan. Edini je splezal smer do vrha in vodil pred večernim finalom. Sicer pa so bila med finalisti že uveljavljena imena, razen 15-letnega Primoža Žitnika, ki je odlično opravil s prvo smerjo.
Večerni finale se je začel z nastopom žensk in na koncu je bil vrstni red isti kot v Slovenski Bistrici pred štirinajstimi dnevi. Martina Čufar je gladko opravila s smerjo in še tretjič suvereno zmagala. Za njo sta se uvrstili Katarina Štremfelj in Maja Šuštar. Vse tri v enakem vrstnem redu vodijo tudi v skupni razvrstitvi za DP.
Fante je čakala dolga in vzdržljivostna smer, ki ni dovoljevala večjih napak. Aljoša Grom, ki s kvalifikacijami ni opravil najbolje, je plezal izredno natančno, predvsem pa sproščeno. V njegovem plezanju skorajda ni bilo napak, s smerjo pa je opravil tako suvereno, da se je poznavalcem plezanja med gledalci zdelo, da je smer prelahka. Toda nastopi ostalih so pokazali, da ni bilo tako. Tokrat sta bila daleč za Gromom na 2. mestu letos odlično pripravljen Franci Jensterle in 3. mestu Matej Mejovšek. Lukič, Guček in Stepanjan pa so svojo uvrstitev iz kvalifikacij poslabšali.
S tekmo v Pivki se je na domačem prizorišču končal prvi del državnega prvenstva. Za Martino Čufar in Metko Lukančič pa se tekme nadaljujejo na mednarodnem prizorišču. Konec tega tedna odhajata na Master tekmo najboljših v ZDA.
Rezultati iz Pivke – moški: 1.
Aljoša Grom (AO Vrhnika); 2. Franci Jensterle (AO Žiri), 3. Matej Mejovšek (Šaleški AO), 4. Jure Golob (AO Rašica) in Vili Guček (AO Trbovlje), 6. David Stepanjan (AO Kranj), 7. Urh Čehovin (AO Lj.-Matica), 8. Primož Žitnik (PK Škofja Loka), 9. Matej Sova (SPO Tržič), 10. Marko Lukič (AO Kozjak), 11. Matej Grilc (AO Lj.-Matica), 12. Aleš Strojan (PK Škofja Loka); ženske: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Maja Šuštar (AO Lj.-Matica), 4. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka), 5. Saša Truden (SPO Tržič), 6. Romana Savič (AO Lj.-Matica); skupno – moški: 1. Grom 290 točk, 2. Jensterle 225,3. Golob 208,4. Mejovšek 175, 5. Lukič 132; ženske: 1. Čufar 300 točk. 2. Štremfelj 215,3. Šuštar 210, 4. Klemenčič 149,5. Truden 143.

TOMO ČESEN

»50 zavarovanih plezalnih poti«
Pri založbi Sidarta je izšlo delo, ki je vzbujalo pozornost že od prvih najav. »50 zavarovanih plezalnih poti« Andreja Mašere namreč ni le noviteta založbe, temveč pomeni tudi knjižno novost naše planinske vodniške literature. Posamezne »plezalne poti« (strokovno jih zadnji čas, po tristopenjski lestvici, označujemo kot zelo zahtevne poti) so bile vodniško seveda že predstavljene, toda kompleksnega vodnika za njih Slovenci doslej še nismo imeli.
Izboru poti Andreja Mašere ni kaj dodati. Dve poti, na Grmado in Gradiško turo, sta »izven« naših velikih pogorij. 11 jih je iz Kamniških, oz. Savinjskih Alp, 3 iz Karavank, vse ostale so v Julijcih. In, kar je povsem pravilno in logično, politična meja ni (več) ovira: na mejni Mangart predstavlja tri poti in za Viš (Jof Fuart) je opisano npr. enako število (4) zavarovanih plezalnih poti, kot za Triglav. Sicer pa so v italijanskem delu Julijcev tudi nekatere najbolj drzne tovrstne poti.
Uvod za vodnik je prispeval Tine Mihelič in v njem tudi zapisal definicijo: »Plezalna pot je torej tista, na kateri izurjeni gornik začuti, da ne hodi, temveč pleza«. V nadaljevanju pa je na kratko orisal tudi tehniko gibanja v tem svetu in varovanje, kar je z risbami dopolnil Danilo Cedilnik-Den, ki je tudi avtor vseh ostalih ilustracij v vodniku.
Opis zasnove vodnika je v uvodnem delu, dokaj podrobno abecedno kazalo pa na koncu. Omeniti velja še zelo dobre reprodukcije barvnih fotografij, tako opisovanih gora, kot človekovega gibanja v njih. Ne manjka niti seznam vodniške literature in še kart. čeprav ne enega ne drugega pripomočka za opisane poti ob tem vodniku praktično ne potrebujete.
V vodniku so prvič v enem delu opisane vse »naše« pomembnejše zavarovane poti. od krajših in sončnih v primorju in sredogorju do resnejših in najtežjih. Vseh 50 izbranih (!) tur je nazorno in pregledno predstavljeno v sliki in besedi, skice z vrisano smerjo vzpona in sestopa pa uporabniku dodatno olajšajo orientacijo.
Vodnik »50 zavarovanih plezalnih poti« Andreja Mašere, ki ga je ponekod že mogoče kupiti (3890 SIT), je v tradicionalnem (dopadljivem) dizajnu planinskih vodnikov založbe Sidarta. Urednik je bil Andrej Stritar, ki se je izkazal že s svojimi vodniki (njegovih »111 izletov« so pravkar že tretjič natisnili!), strokovni pregled je delo njegove žene Urške, lektorirala je Ines Božič-Skok, oblikovala Natalija Skok … imena, ki jih srečujemo tudi pri drugih delih založbe in pomenijo že kar njihovo zaščitno znamko.

Franci Savenc

Mladi plezalci blesteli v Dortmundu
KRANJ – S tekmo, ki je bila 8. in 9. t.m. v veliki sejemski dvorani v Dortmundu, se je začel letošnji evropski mladinski pokal v športnem plezanju. Na prvi izmed petih tekem je naša ekipa mladih plezalcev dosegla odmeven rezultat. Med več kot 120 tekmovalci iz 11 držav so v treh starostnih kategorijah pobrali skoraj polovico kolajn.
Vsi tekmovalci so se za uvrstitev v finale preizkusili v dveh kvalifikacijskih smereh. Že prvi dan je naša ekipa zapustila izreden vtis. V najstarejši skupini deklet je bila Martina Čufar za dva razreda boljša od svojih tekmic. Tudi Katarina Štremfelj, je v srednji skupini deklet zmagala in bila takoj za Čufarjevo (srednja in najstarejša dekleta so nastopala v istih smereh). Tretjo zmago si je za Slovenijo priboril Matej Sova. Najmlajši so odnesli dve srebrni kolajni.
Skupina B (16-17 let) – fantje: 1. M. Sova, 2. A. Strojan (oba Slo), 3. D. Kadlec (Tch), 10. T. Jevšnik, 12. M. Jeran (oba Slo); dekleta: 1. K. Štremfelj (Slo).2. A.Haager(Ger), 3. B. Klemenčič, 4. M. Šuštar, 7. E. Tušar (vse Slo); skupina C (14-15 let) fantje: 1.T. Sijthof (Ned),2. K. Bečan (Slo), 3. K. Ševčenko (Rus), 4. T. Valjavec in B. Potočnik, 12. A. Česen (vsi Slo); dekleta: 1. M. Belomestnova (Rus), 2. N. Guzzi (Slo), 3. N. Periakova (Rus), 5. S. Truden. 8. Š. Šeliga, 10. U. Šeliga (vse Slo).

(T.Č.)

Odlična serija Marka Lukiča
V zadnjem času je Marko Lukič spet zabeležil nekaj odličnih vzponov »na pogled«. Skoraj vse je preplezal doma, v stenah nad Ospom. V Babni je tako uspel v smeri Fantastic Voyage (7c+/8a), kar je drugi slovenski vzpon na pogled v tej smeri. Lukič je nato v Mišji peči preplezal na pogled še tri smeri. Opravil je s spodnjim delom Chiquite, ki je ocenjen s 7c+ in nato na enak način opravil še dva vzpona. Prva je bila Giljotina (7c+/8a), druga pa Oktobertest (tudi drugi slovenski vzpon na pogled te smeri), ki nosi oceno 8a. S to smerjo je Marko Lukič izenačil svoj najboljši dosežek v plezanju na pogled, saj je pred nekaj leti na takšen način preplezal smer z isto oceno, Žensko za nagrado v Bohinjski beli. Marko je plezal tudi v Italiji in tam obiskal plezališče Grotti v bližini Rima. V omenjenih stenah je »na flash« preplezal smer EU, ki je ocenjena s 7c+ in tako zaokrožil svojo odlično bero vzponov.

(U.G.)

Razpis za prespektivne alpiniste
Komisija za alpinizem pri PZS je tudi letos izdala razpis za podporo mladim alpinistom (do 24 let), ki nameravajo poleti plezati v Centralnih Alpah. KA bo podprla 6 posameznikov, na koncu sezone pa bo nagradila vse kvalitetne vzpone. Pri iskanju najnujnejših informacij o bivanju, plezanju in iskanju potrebnih podatkov se lahko mladi alpinisti obrnejo na Marka Prezlja (tel. 061812-828). Prijave zbirajo na PZS (PZS – KA – PZVA, Dvoržakova 9, Ljubljana) do vključno 24.6.

(M. P.)

Planinski stan v Bariločah
Slovensko planinsko društvo v Bariločah (SC de Bariloche) je po februarskem jubilejnem slavju (in otvoritvi Slovenskega bivaka) spet slavilo: tokrat so ob občnem zboru odprli povečani Planinski stan, ki stoji na atraktivnem prostoru v samem mestu. Na novo so pripravili sejno sobo, razširili nočitvene zmogljivosti z dvema sobama za goste, tako da sedaj naenkrat pod streho prenoči tudi po 15 planincev, za nadaljnje pa je na razpolago prostor za postavitev šotorov. Za malo kolonijo naših rojakov v daljni Argentini, ki deluje praktično brez zunanje podpore, je to vsekakor svojevrsten dosežek.

(F. S.)

Nesreče na Denaliju
Letošnje leto se vesti o nesrečah v znanih tujih gorah kar vrste. Po tragedijah ob vremenskem preobratu na Everestu, poročajo tudi agencije sedaj še o smrtnih žrtvah Denalija (Mt. McKinley, 6194 m), najvišje gore Severne Amerike. V smrt je 1200 m globoko zdrsnil eden od dvojice reških alpinistov, ki sta sodelovala v odpravi o kateri smo poročali pred tednom dni. Pogrešajo tudi J. Brahma, 55-letnega gornika iz Leipziga. Skupaj s tovarišem sta že dosegla sedlo Denali, potem pa sta se morala obrniti. Med sestopom sta bivakirala, potem pa se ločila. Eden se je kljub padcu 30 m globoko in vetru, ki je pihal 160 in več km/h uspel prebiti v dolino, za drugim pa kljub poizvedovalnim poletom niso našli nobenih sledi. Pod plazom pa sta umrla dva nemška alpinista, ki sta se skušala povzpeti na prav tako znani Mt. Hunter (4442 m).

Alpinistične videokasete
V naših trgovinah s plezalno opremo se v zadnjem času dobijo tri videokasete z dokumentarnimi alpinističnimi filmi. Jolly Roger prikazuje vzpon po istoimenski smeri v, El Capitanu (Janez Jeglič – Miha Praprotnik), Kaj ima ljubezen s tem prvenstveno smer v južni steni Cerro Torreja v Patagoniji (Janez Jeglič – Marko Lukič – Miha Praprotnik), Morje sanj pa zopet plezanje v El Capitanu (smer Sea of Dreams sta ponovila Janez Jeglič in Miha Praprotnik). Prav slednja je s filmskega stališča tudi najboljša, saj gre za igrani dokumentarec, ki ga je režirala Andrejka Velikonja.

(M. P.)

Meteora
Večina članov AO Kranj je prvomajske praznike preživela v Grčiji. V konglomeratom stolpih v Meteori so splezali približno 100 smeri, ocenjenih od pete do osme stopnje. Omenimo le nekaj vzponov: smer Heiliger Geist (VII-, A0, 180 m) v stolpu Heiliger Geist so preplezali Andrej Prinčič – Darja Zaplotnik in Miha Marenče – Tomaž Strupi, Corner of Madness (VII, 180 m) v istem stolpu pa Miha Marenče -Tomaž Strupi, Matej Brajnik – Andrej Prinčič in Meta Boncelj z Alenko Jerala. Risky Dancer (VIII,90m) v stolpu Kreni Petra je ponovil Strupi z Miho Marenčetom.

(M.P.)

JZ stena Kužlja
Borut Čadež in Viktor Relja sta 20. 4. v Kuželjski steni nad dolino Kolpe preplezala prvenstveno smer Predigra (VI, A0/V, 120 m). Naletela sta na odlično skalo in lepe prehode. V smeri nista pustila niti enega klina.
Nekaj dni kasneje sta plezala še v levem delu stene, za katerega sta mislila, da še ni bil preplezan. Vendar pa sta med vzponom našla kar nekaj klinov, zadnji, najtežji raztezaj pa je bil v celoti opremljen. V njem sta našla celo svedrovec. Smer sta ocenila VI-/III-V, 180 m. Ker ju zanima, kdo je tu plezal pred njima prosita, da se jima oglasi.

(M. P.)

Ob 50. oddaji Gore in ljudje
Na TV Slovenija je bila v sredo prisrčna predstavitev ob 50. oddaj Gore in ljudje. Po prvi slovenski projekciji TV reportaže »Jalovec pozimi«, pripravljene (tako kot še šest drugih) za promocijo našega gorskega sveta v tujini, so predstavili vse ustvarjalce in sodelavce oddaj ter na kratko obrazložili svoje delo. Oddaja, ki si je hitro pridobila izredno širok krog stalnih gledalcev, je sedaj na programu vsak četrti torek v mesecu.

MARJETA KERŠIČ SVETEL

Marjeta Keršič Svetel, ki je bila gonilna sila oddaje že v času njenega nastajanja, je povedala, da je na TV še pred štirimi leti, ko so z njo začeli, prevladovalo mišljenjema je zamisel – čeprav se je »ponujala« že kar nekaj časa – praktično neuresničljiva. Toda ekipa, ki je že ves čas skoraj nespremenjena, je dokazala, da se da tudi z minimalnimi sredstvi in dovolj zagnanosti le veliko narediti: Gore in ljudje je seštevek dobre volje mnogih ljudi!
Staš Potočnik, ki sicer ni več režiser oddaje, je zapustil nepozabne sledove. Snemalec Janez Horvat ne le, da snema v vseh pogojih, temveč je vzgojil tudi že vrsto odličnih pomočnikov. Dobro je sodelovanje s »terenom«; ni jim, denimo, problem dobiti tudi večje skupine alpinistov za snemanje na najzahtevnejših terenih. In uveljavili so se tudi že v tujini, od koder dobijo sedaj že marsikatero gradivo. Če bi imeli na razpolago le več snemalnih dni…

(F. S.)

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja