Na postaji Gilberti (na Italijanski strani Kanina), na nadmorski višini 1840 metrov, se že (več kot) štiri desetletja beležijo podatki o količini snežnih padavin. Nedavno objavljen graf (Luca …) prikazuje skupno količino sveže zapadlega snega in največjo debelino snežne odeje za vsako sezono od leta 1979 dalje.
Kaj prikazuje graf?
Skupno količino sveže zapadlega snega (sezonska akumulacija).
Največjo debelina snežne odeje na tleh (maksimalni snežni pokrov).
Povprečje z drsečo sredino, ki prikazuje dolgoročni trend snežnega pokrova.
Pomembne opombe k podatkom
Podcenjena količina snega pred 2021
Meritve pred letom 2021 so potekale le od decembra do aprila, zato so mesece oktober in november izpustili. Po ocenah bi bilo treba k starejšim podatkom dodati okoli 1 meter snega, odvisno od sezone.
Maksimalna debelina snega je zanesljiva
Ta podatek je bil beležen dosledno in velja za zanesljivo primerjavo med leti.
Trend: snega je več
Drseče povprečje kaže, da se maksimalna debelina snega povečuje. To je presenetljivo, a skladno z dvigom temperatur, saj toplejša atmosfera vsebuje več vodne pare, kar pomeni več snega na višjih nadmorskih višinah.
Paradoks toplejših zim
Čeprav se temperature dvigajo, to ne pomeni nujno manj snega — vsaj ne v visokogorju.
Topla atmosfera lahko zadrži več vlage, kar vodi do obilnejših snežnih padavin, če so temperature še vedno pod ničlo.
V dolinah pa je zgodba drugačna: manj snega, krajše trajanje snežne odeje, pogostejši dež namesto snega.
Zaključek
Podatki s Kanina kažejo, da se snežni režim v gorah spreminja, a ne nujno v smeri zmanjšanja.
Na višini 1840 m je snega več, a to velja le za visoke nadmorske višine.
V dolinah se sneg umika — in to je tisti del zgodbe, ki ga najbolj občutimo.
