Dan, ko je »Dolomitski pajek« pokazal, da je daleč pred svojim časom – in nadaljeval pot, ki ga bo kasneje pripeljala med najbolj kontroverzne alpiniste sveta
Na današnji dan pred 70 leti, 6. septembra 1956, je Cesare Maestri (1929-2021) na Crozzonu di Brenta izvedel podvig, ki je v zgodovini evropskega alpinizma ostal kot ena najbolj drznih javnih demonstracij plezalne spretnosti. Ni plezal skrit pred očmi, ni plezal v samoti – plezal je pred gledalci, pred skupino alpinistov, med katerimi je bil tudi Bruno Detassis (1910-2008), avtor smeri Via delle Guide (2. avgusta 1935).
Maestri je bil že takrat znan po tem, da je rad nastopal, da je rad pokazal svojo moč, hitrost, polet. Bil je personaggio, človek, ki je plezanje razumel tudi kot odrsko dejanje.
Po vzponu na Cima Tosa je prečil do Crozzona in začel sestopati po Via delle Guide – smeri, ki je bila takrat ocenjena kot V/VI, kar je bila za leto 1956 vrhunska težavnost.
Plezal je samo z vrvjo čez ramo, ne da bi jo uporabljal. Po nekaj sto metrih ga je vrv začela motiti – zakrivala mu je oprimke, jemala pregled nad skalo. In Maestri je naredil nekaj, kar je šokiralo vse prisotne: zavihtel je vrv v praznino. Vrgel jo je v brezno pod seboj. Od tistega trenutka je sestopal v popolnem free‑solu, »libero come un uccello«, kot je kasneje zapisal.
Detassis, ki je opazoval dogajanje, je bil priča demonstraciji plezalne vrline, ki je bila daleč pred časom.
Maestri: mojster tehničnega plezanja, mojster spektakla
Čeprav je Maestri rad poudarjal: »Vedno sem plezal sam, brez vrvi, brez pomagal.« je resnica bolj kompleksna. Maestri je bil izjemen prosti plezalec, eden najboljših svojega časa, a hkrati tudi pionir tehničnega plezanja, ki je kasneje v Dolomitih splezal smeri z množico zavrtanih klinov – kar je sprožilo velike etične polemike.
Njegova kariera je bila polna kontrastov: začel je kot zagovornik čistosti (Preussova etika), končal pa kot simbol tehnike, človek, ki je v Dolomitih in Patagoniji uporabljal tehniko do skrajnosti.
Maestrijeva dejanja v Patagoniji – zlasti zgodba o Cerro Torreju – so ga kasneje postavila med najbolj kontroverzne alpiniste 20. stoletja. Njegov »vzpon« leta 1959, ki ga mnogi zgodovinarji in alpinisti danes postavljajo pod vprašaj, ter kasnejša »kompresorska smer« iz leta 1970, sta postala simbol: tehničnega pretiravanja, etičnih sporov, razprave o resnici in mitu v alpinizmu.
Toda leta 1956 je bil Maestri še v fazi, ko je svet osupnil s svojo čisto plezalno močjo, z drznostjo, ki je bila daleč pred časom. Nadaljnja zgodovina plezanja in alpinizma beleži nadaljevanje in stopnjevanje solo plezanja, zapletov in včasih tudi kontroverznosti …
Pavle Kozjek (Lj.-Matica) je 27. julija 1984 v dveh urah sam preplezal Smer vodnikov v Crozzon di Brenta in sestopil po Preussovi smeri. Z Alešem Dolencem sta 28. julija preplezala novo smer v SV steni iste gore po levem pasu črnih previsov (vzporedno z Vodniško), ki so jih pri neuspešnih poskusih drugi ocenili kot ne- preplezljive. Lepo novo smer (Via Slovenia, VI A1/V+, V, 800 m, 9 ur, vse prosto – razen 4 m A1, odlična skala) so v koči na račun oskrbnika – nekdanjega slavnega plezalca Bruna Detassisa – spodobno zalili. Zato sta s Tinetom Miheličem 3 dni pozneje ponovila še Detassisovo smer v Brenti Alti (VI-, 550 m, 5.30). Via Slovenia je ostala dokaj neznana in so jo prvič ponovili leta 2011. Ko so preplezali smer Lineo Nero so mislili, da je to prvenstvena, a se je izkazalo, da je Slovenska …
