Pretekli konec tedna sta italijanska alpinista Mirco Grasso in Alessandro Baù opravila zimsko prečenje Tre Cime di Lavaredo — Skyline Traverse, kot se je zadeva, ki nima prav dolge brade, poimenovala o eni najbolj prepoznavnih silhuet Dolomitov in Alp. V treh dneh sta se podala v labirint sten med stolpi, ki se nad melišči pnejo v nebo kot brezkončni nebotičniki, kjer sta veliko plezala, čeprav sta komajda obula plezalnike.
Takšno zimsko prečenje (beseda ne izraža najboljše dejanja) seveda ni le estetski podvig, temveč merilno dejanje, ki ločuje med stopnjami alpinistične pripravljenosti. Zahteva: popolno poznavanje terena, obvladovanje orientacije v kompleksnem reliefu, gibanje v snegu, ledu in skalnih prehodih, sposobnost improvizacije in odločanja v nepredvidljivih razmerah. Takšna dejanja seveda niso le športni presežniki, temveč celostna alpinistična izpoved, ki združuje tehnično znanje, psihološko trdnost in spoštovanje do gorskega prostora.
Tre Cime di Lavaredo stojijo v osrčju Dolomitov v italijanski pokrajini Veneto, blizu meje z Južno Tirolsko. Gre za tri stolpe: Cima Grande (2999 m), Cima Ovest (2973 m), Cima Piccola (2857 m)
Njihove stene so navpične, izpostavljene in zgodovinsko obremenjene z najpomembnejšimi poglavji evropskega alpinizma. Glavni trije vrhovi so že od konca 19. stoletja prizorišče najbolj drznih vzponov. Tu so plezali pionirji, tu so se rojevale nove smeri, tu so se preizkušali najmočnejši. Prečenja najbolj znanih glavnih vrhov so bila verjetno opravljena že pred drugo vojno. Zimsko prečenje je zato poklon zgodovini, a hkrati sodobna interpretacija alpinizma, ki ne išče le vrhov, temveč doživetje prostora.
Grasso in Baù sta se po lastnih besedah podala na »majhen izlet,« a v resnici je šlo za velik alpinistični podvig. V treh dneh sta se gibala med stolpi, plezala, prečila, bivakirala. Poleg vse zahtevnosti velja pri takšnem prečenju izpostaviti, da imajo alpinisti več možnosti za umik ali prekinitev, …
