Glas Gorenjske, 25. februar 1957
Zbral in priredil – fi –
Eden izmed najlepših predelov Gorenjske je vsekakor Gornjesavska dolina, stisnjena med vrhove Karavank in Julijskih Alp, ki odpira svet le proti jugovzhodu in severozahodu. V teh smereh potekajo tudi glavne prometne zveze, železniška proga in cesta. Po dolini teče Sava Dolinka, ki se ji pridruži izpod Karavank le nekaj manjših potokov kakor Belica, Mlinca in Sedučnikov potok ter Bistrica, ki priteče izpod Triglava. Pred nami so druga za drugo odprte kar tri doline: Vrata, Kot in Krma, ki odpirajo pogled v osrčje Julijskih Alp, na ponosni Triglav.
Ob vhodu v to dolino leži lepa vas Dovje, prislonjena na prisojno pobočje Kepe. Dovje je priznano izhodišče za ture v Karavanke in Julijske Alpe, pa tudi prijetno gorsko letovišče in zimska športna postojanka. Kraj se omenja že leta 980 in ponovno leta 1033, ko ga je cesar podaril brižinskim škofom. Cerkev sv. Mihaela so zgradili v začetku 14. stoletja nemški kolonisti grofov Ortenburžanov, prenovili pa so jo v renesančnem slogu leta 1929. V zid pokopališča je vzidana plošča, ki spominja s svojim napisom na francoske čase. Izpred cerkve je krasen razgled na vse tri doline, ob katerih se dvigajo gorski velikani Debela peč, Rjavina, Cmir in Stenar z ostalimi vrhovi, ki obkrožajo kot častna straža svojega glavarja, očaka Triglava. Ob cerkvenem zidu pa počiva pospeševatelj turizma in skladatelj Aljaž, ki nam je odkril in napravil dostopen ta bajni svet. Na njegovem nagrobnem spomeniku beremo:
Vsako jutro v zarji novi
naši zažare vrhovi,
gledajo, kdaj prideš spet,
ki si varih bil jim svet:
Naš triglavski kralj Matjaž,
župnik z Dovjega — Aljaž.
Jakob Aljaž, glasbenik in planinski pisatelj se je rodil 16. julija 1845 v Zavrhu pri Smledniku. Glasbe se je učil pri Nedvedu in Foersterju. Od leta 1889 pa do svoje smrti dne 4. maja 1927 je župnikoval na Dovjem. Njegove skladbe so preproste, lahke, a krepke in jih zbori še danes pojejo (Oj, Triglav, moj dom idr.). Velikega pevskovzgojnega pomena je zlasti njegova Pesmarica, nekaka podlaga zborovskemu razmahu, katerega posledica je bila ustanovitev raznih pevskih zvez. Mnogo zaslug pa ima Aljaž predvsem za razvoj slovenskega planinstva. Zgradil je med drugim Aljažev stolp vrh Triglava, Staničevo zavetišče, kočo na Kredarici, Dom v Vratih itd. ter pisal Planinske spomine. Za svoje velike planinske in glasbene zasluge je bil večkrat odlikovan. Največje odlikovanje pa mu je vsekakor njegov zadnji dom ob vznožju ljubljenih gora, ki jih je opeval in odkril njihove lepote nam in tujcem.
Na Dovjem je bil rojen 26. 9. 1823 Janez Klančnik (umrl 16. 2. 1871), ki je kot prvi Evropejec prišel v osrčje srednjega Konga. Leta 1853 je Klančnik odšel v Afriko, postal tam trgovec s slonovo kostjo in je v zimi 1861—1862 prodrl v deželi Njam-Njamcev do velike, proti zahodu tekoče reke Uelleja.
