Slovenske novice 15. januar 2001
Ljubljančan, 36-letni Tomaž A., se je nad prepadi Grintovca zaustavil s cepinom – Nekoliko višje je čeznje na kranjsko stran omahnil 47-letni Cvetko N. iz Mengša – Pri hoji je sicer uporabljal dereze, bil pa je brez cepina in je imel le palice – To je bila prva letošnja smrt v slovenskih gorah
KAMNIŠKA BISTRICA, KOKRA, 14. JANUARJA

na kranjsko stran.
Foto: Mirko Kunšič
Mrzlo, sončno in vetrovno nedeljo sta v gorah skoraj sočasno zaznamovali dve gorski nesreči.
S poledenele strehe 2558 metrov visokega Grintovca, najvišjega vrha Kamniško-Savinjskih Alp, je zdrsnil 36-letni Tomaž A. iz Ljubljane. S cepinom se je zaustavil le 30 metrov nad prepadi. Z zlomljeno nogo so ga zdravniško oskrbljenega s helikopterjem odpeljali v dolino.
Skoraj sočasno je zdrsnil s strehe te piramidaste gore še drugi planinec, 47-letni Cvetko N. iz Mengša. Zjutraj sta odšla s prijateljem Gordanom T. iz Kamniške Bistrice. Nista bila v Tomaževi skupini, niti videla je nista. Pri vzponu sta uporabljala dereze in namesto cepina le pohodne palice. Kot so popoldne sporočili iz kranjskega operativno komunikacijskega centra PU Kranj, sta se vzpenjala po poledeneli gazi. Cvetko, ki je hodil spredaj, je v strmini pod vrhom iz neznanega vzroka izgubil ravnotežje, hip nato je zdrsnil na kranjsko stran gore. Streha hitro preide v prepade, kamor je po 600 metrih drsenja padel Cvetko. Ker ni imel cepina, ni imel nikakršne možnosti, da bi se poskušal ustaviti nad prepadi, kar je uspelo le nekaj sto metrov nižje na drugi strani gore Tomažu A. iz Ljubljane.
Gorska reševalca postaje GRS Kranj, dežurnega zdravnika dr. Iztoka Tomazina ter gorskega reševalca letalca in inšpektorja PU Kranj Roberta Kralja sta v bližino prve letošnje smrtne žrtve slovenskih gora pripeljala pilota helikopterja Letalske policijske enote Marjan Klanjšček in Rajko Zupanič. Operater na vitlu Jože Kumer je vsem pomagal, da so se spustili do ponesrečenega Mengšana.
Dežurni kranjskega regijskega centra za obveščanje je povedal, da je klic o usodnem zdrsu tokrat prišel na številko 113 ob 10.48 uri. Obvestilo je bilo nato iz 112 posredovano zdravniku in reševalcu letalcu. Oba sta bila na zimskem tečaju postaje GRS Tržič na Hajnževem sedlu. Ponju so prišli s helikopterjem in ju odpeljali na Grintovec, ki je sicer mogočna, a običajno prijazna gora z vedno velikim zimskim obiskom. Zdravnik je pozneje oskrbel polomljenega Ljubljančana in bil nato še pri smrtno ponesrečenem.
Izvedeli smo, kakšno neizmerno srečo je imel Tomaž A. Zjutraj se je odpravil s skupino prijateljev in v spremstvu gorskega vodnika na kondicijski pohod na Grintovec. Skupina namerava poleti vsestransko dobro pripravljena stopiti na najvišjo goro Evrope, Mont Blanc. Vodja skupine je že v dolini vsem povedal, kako bodo na varnem delu Grintovčeve strehe vadili metode ustavljanja s cepinom. In ta teoretični del je bil pozneje uspešno prestavljen v prakso. Še preden so začeli vaditi, se je Tomaž pri hoji z derezami, ne da bi to hotel, nekoliko zapletel. Izgubil je ravnotežje in padel. Na ledeni podlagi strme gore je začel hitro drseti. Vodja skupine mu je zavpil, naj se začne ustavljati s cepinom, naj se prevali na trebuh, dvigne nogi in zasadi konico cepina v sneg, da se bo ustavil. V sekundah, ki jih Ljubljančan ne bo nikdar pozabil, mu je uspelo natančno to, kar so mu vpili prijatelji. Upočasnil je hitrost drsenja in se nato povsem zaustavil. To ga je stalo zlomljene leve noge. Ostal je živ, oddaljen le kakšnih 30 metrov od skalnega skoka v več stometrski prepad pod seboj.
Prijatelji so mu hitro oskrbeli zlom in zaprosili za helikopterski prevoz v dolino. Medtem ko so se v Kamniku zbirali preostali reševalci, je prišlo obvestilo o novem zdrsu na Grintovcu. Žal se ta ni končal tako srečno.
Lepo vreme je konec minulega tedna veliko ljudi zvabilo v gore. Poti so zmrznjene, korenine in skale na njih poledenele, nad 1400 metri so pod snežnimi gazmi tudi ledene pasti. Zato je potrebna še dodatna previdnost.
Tržiški gorski reševalec Iztok dr. Tomazin, ki je bil v soboto na Viševniku, običajno pozimi najlaže dostopnem dvotisočaku s Pokljuke, se ni mogel načuditi posameznikom: le v treking čevljih, brez derez in le s palicami so kot po čudežu zmogli brez zdrsov zadnjih 50 metrov najledenejših stopenj do vrha dvatisočaka in nato srečno prišli v dolino.
»Dereze in cepin so v takih razmerah nuja. Glede na število ljudi v gorah in njihovo opremljenostjo je v bistvu še zelo malo nesreč. Zdrsi so že nekaj let prvi med vzroki za nesreče v gorah,« pravi Tržičan.
Po podatkih Dušana Polajnarja, načelnika Komisije GRS Slovenije, je lani v gorah umrlo 13 ljudi. Gorski reševalci so opravili več kot 250 reševanj in pomagali 273 posameznikom. V 105 primerih so jim pomagali s helikopterji piloti Letalske policijske enote in 15. brigade Slovenske vojske, zdravniki pa so bili na 149 reševanjih.
Mirko Kunšič