Gorenjski Glas, 29. julij 1997
Kranj, 25. julija – Gorska reševalna služba je bila ustanovljena že 16. junija 1912 v Kranjski Gori na pobudo domačih zdravnikov Jerneja Demšarja in Josipa Tičarja. Ob nenehnem spodbujanju planinskih društev, da bi čimveč planincev obiskovalo naš gorski svet, se je pokazala nuja za širjenje tudi te človekoljubne organizacije. S povečanim obiskom gora in s prevzemom še drugih obveznosti pri naravnih nesrečah so se tudi obremenitve GRS močno povečale. Ob tem pa je pohvalno, da naša država ni le zagotovila več kot 50 odstotkov potrebnih finančnih sredstev za njeno delovanje, pač pa je tej komisiji Planinske zveze Slovenije tudi priznala status javne službe.
Ob tem jubileju je Gorska reševalna služba Slovenija izdala že tretji zbornik pod uredništvom njenega častnega načelnika Albina Vengusta. V knjigi so objavljeni prispevki skoraj vseh reševalnih postaj. Številni gorniki in reševalci so opisali delo v posameznih postajah, drugi dogajanja v reševalnih akcijah v različnih letnih obdobjih, v dnevnem ali nočnem času in tudi pri nemogočih vremenskih razmerah. Včasih so akcije potekale “kot po maslu, včasih pa je šlo vse narobe”. Nekateri opisi spominov na reševalne akcije imajo pravo literarno vrednost. Tako so zapisi akad. kiparja Staneta Keršiča – Belača, Ceneta Grilca, Janeza Brojana in Vikija Grošlja ganljive pripovedi reševanj v Kamniških Alpah in v pogorju Triglava. Uspehi ne le teh štirih, pač pa prizadevanja tudi vseh drugih prostovoljnih gorskih reševalcev terjajo tudi nove in nove zapise dogajanj v dnevnikih, zbornikih, revijah in samostojnih publikacijah.
V zborniku lahko le pohvalimo pregledni članek Strokovno in leposlovno čtivo iz dela Gorske reševalne službe (škoda, da niso navedene letnice objav), v katerem nam Pavle Šegula predstavlja najpomembnejše samostojne publikacije in članke, ki so jih doslej napisali ali pri njih sodelovali člani raznih postaj Gorske reševalne službe Slovenije. Posebej pa želimo omeniti prispevke Stanka Hribarja o Zgodovini reševanja v slovenskih gorah do druge svetovne vojne. Ta sestavek je tu objavljen prvič, potem ko je čakal v predalih skoraj 40 let.
Vrednost 229 strani obsegajoči publikaciji bi prav gotovo povečali, če bi posameznim prispevkom dodali vsaj še kratek povzetek v enem od svetovnih jezikov, npr. v angleščini, ali zaradi soseščine v italijanskem ah nemškem jeziku. S tem bi se še bolj približali Evropi in tudi svetu, s katerim ne le želimo, pač pa na področju alpinizma in reševanja v gorah enakovredno sodelujemo že sedaj.
Ciril Velkovrh
