Slovenske novice, 16. julij 2005
Zakonca Dragomirja in Nevo Gerce iz Ljubljane je ustavil skalni podor pri izstopu iz Jugovega stebra Severne triglavske stene – Zabila sta zadnji klin in v četrtek malo pred 20. uro poklicala gorske reševalce – S helikopterjem so ju rešili in pripeljali v Vrata – Za ženo starejšega alpinističnega pripravnika je bilo plezanje prezahtevno
Vrata, 15. julija – Če bi vedel, da se je na območju Jugovega stebra sprožil skalni podor, ki je dodatno otežil iskanje prehodov v zadnjem raztežaju Zahodne zajede do izstopa na Bambergovo pot, v to alpinistično smer četrte do pete težavnostne stopnje, ne bi povabil žene Neve. Z menoj je bilo vse v redu, le ona mi ni mogla dovolj hitro slediti,« je po telefonu dejal Ljubljančan, 30-letni Dragomir Gerce.
V četrtek, malo pred 20. uro, je iz Stene poklical dežurnega v gorenjskem regijskem centru za obveščanje. Povedal mu je, da sta se s sopotnico zaplezala in da prosita za pomoč.
»Ko sva govorila po telefonu, mi je starejši alpinistični pripravnik zaupal, da nima več dovolj klinov za varovanje v zadnjem delu smeri. Ko sem ga spraševal, če bosta tam mogoče bivakirala, mi je odgovoril, da s seboj nimata potrebne opreme. Odločil sem, da dežurna pilota helikopterja letalske policijske enote in ekipo zaprosimo, naj pridejo v pomoč,« je povedal Dušan Polajnar, načelnik postaje GRS Mojstrana.
Reševalec in letalec Miha Pintar je nato prisedel v plovilo. Pilota sta zalebdela nad škrbino, kjer sta Ljubljančana zabila zadnji klin in se nanj vpela do prihoda reševalcev.
»Alpinista sta bila v zgornjem delu Jugovega stebra. Izhod na Zlatorogove police jima je zapiral večji skalni podor, pa tudi kamnina naokrog je bila krušljiva. Bila sta dobro opremljena, pri iskanju prehodov iz te mišnice sta bila nekoliko iz smeri. Operater na vitlu me je spustil v njuno bližino. Na jeklenico sem pripel najprej soplezalko, da so jo potegnili v helikopter, nato pa še vodilnega v navezi. Ta mi je v Vratih povedal, da je tod že plezal, vendar takrat še ni bilo tega podora,« nam je dejal alpinist in gorski reševalec Miha Pintar.
Na Operativno-komunikacijskem centru PU Kranj so zapisali, da naj bi bila soplezalka nevešča plezanja, zato sta raztežaje v steni, ki se najprej strmo povzpne za 400 metrov, sledi pa še 300 položnejših metrov, premagovala s počasnim plezanjem in z vsemi potrebnimi varovali.
Napredovala sta zelo počasi, poleg tega jo je bilo strah. Med plezanjem sta porabila vse kline in ostala varovala. Po izstopu iz težjega dela smeri Zahodne zajede sta zgrešila še smer in se izgubila,« so zapisali policisti.
Starejši alpinist pripravnik Dragomir Gerce nam je po telefonu priznal, da je bila ta smer za ženo pretežka, pri iskanju izhoda sta porabila še dodatno uro in rešitev je bil edino klic v dolino.
»Klic Dušana Polajnarja, naj pridemo pomagat v Steno, nas je ujel dobesedno med vrati, ko smo že odhajali s četrtkovega dežurstva v Letalski policijski enoti. Malo čez 20. uro smo že poleteli v Mojstrano in v Vrata. Ocena za takojšnje reševanje je bila pravilna. Naveza je bila ujeta raztežaj do Zlatorogovih polic in še enega do izhoda na Bambergovo pot. Vedeli smo, da se lahko strah poveča, če ju ne potegnemo iz Stene, lahko bi koga od njiju zajela panika. To pa je na tako krušljivem terenu lahko usodno. Vešča pilota helikopterja sta dobesedno v zadnjih trenutkih dneva par potegnila na varno in odpeljala v Vrata. Kot sta nam povedala pozneje, sta okrog 9. ure dopoldne dve navezi začeli s plezanjem v predelu Sfinge in nato prečili v Zahodno zajedo, ki sta jo leta 1959 prva preplezala Ljubo Juvan in Jože Hudeček. Prva naveza je bila veliko hitrejša, brez težav je preplezala smeri in se peš vrnila v dolino,« nam stensko helikoptersko reševanje dodatno pojasni Toni Smolej, načelnik Komisije GRS, ki je včeraj dežural na letališču Ljubljana. Dežurni zdravnik, gorski reševalec in letalec Bogomir Humar tokrat na srečo ni imel veliko dela z rešenima.
Mirko Kunšič