Bohinjske novice, april 2006
Leta 1871 je začela voziti gorenjska železnica mimo Jesenic da Trbiža. Pot do Ljubljane je bila skrajšana tudi Bohinjcem in obiskovalcem Bohinja. V Srednji vasi je bil tedaj kaplan Ivan Žan, izjemno aktiven in daljnoviden človek. Začel je načrtovali planinsko društvo Triglavski prijatelji. S prispevki ljubljanskih planincev je organiziral gradnjo prve planinske kočice pod Triglavom na Ledinah blizu današnje Planike. Leta 1871 jo je zgradil Jože Škantar. Tedanja oblast pa društvenih pravil ni potrdila in Bohinju danes ne priznavajo prvenstva v slovenskem organiziranem planinstvu.
Precej zaslug za začetek planinstva v Bohinju ali turizma, kot so rekli še pred 80 leti, imajo nekdanji bohinjski gorski vodniki. Znana je bila družina Kos iz Jereke, prvi pa Anton Kos, ki je bil tudi udeleženec prvega vzpona na Triglav leta 1778. Škantarji iz Srednje vasi so bili znani kot lovski vodniki, nadelovalci poti in graditelji prvih planinskih koč.
Bile pa so v Bohinju tudi gostilne. Leta 1875 je Julius Kugy prvič obiskal Bohinj. Nastanil se je v bistriški gostilni Pri pošti in jo pohvalil s prav dobro in poceni oskrbo. Kugyja je privabila bogata alpska flora, ki jo je v posebnem članku tudi opisal. Njegov prvi cilj je bila Črna prst. Kugya omenjam, ker ima kot odličen planinski pisec velike zasluge za seznanjanje nemško govorečega sveta z izjemnimi lepotami Julijskih Alp. Njegove knjige še danes privabljajo k nam tuje turiste. Škoda, da so že davno razprodane. Mogoče bi se jih dalo ponatisniti?
Zapis v skoraj sto let stari inventarni knjigi nam pove, da je bil v Bohinju zgrajen prvi hotel leta 1884. Takratna Kranjska industrijska družbo, ki je nastala leta 1871 z likvidacijo Zoisovih dolgov, je zgradila Turist hotel, kasneje imenovan Sant Johan Hotel. Danes stoji manj kot sto metrov vzhodno hotel Jezero. Prvi hotel je bil požgan med zadnjo svetovno vojno.
V Bistrici je tedaj obratovala železarna, manjši obrat je bil prt Stari Fužini. Bližala pa se je huda gospodarska kriza: leta 1890 je pogorela bistriška železarna, naslednje leto pa so ukinili obrat pri Fužini in železarstvo preselili na Jesenice. Mnogo delavcev je bilo ob zaslužek.
Leta 1893 je bilo ustanovljeno in od cesarskih oblasti potrjeno Slovensko planinsko društvo. Že naslednje leto je bila zgrajena prva slovenska planinska postojanka Orožnova koča pod Črno prstjo, poimenovana po prvem predsedniku Slovenskega planinskega društva (SPD). Največ zaslug za načrtovanje in vodenje gradnje ima Josip Ravhekar, gostilničar in občinski tajnik. Naslednje leto je načrtoval in vodil gradnjo Vodnikove koče na Velem polju. Malokdo ve, da je zgradil tudi hotel Zlatorog. Takrat so bile v Bohinju že zgrajene tri koče avstrijskih planinskih podružnic: na Sedmerih jezerih, pod Triglavom in na planini Za črno goro.
Letos praznujemo stoletnico, odkar so povečali Orožnovo kočo. Točno pred sto leti je zaživela bohinjska železniška proga in pričakovanja so bila velika. Žal jih je devet let kasneje izničila prva svetovna vojna. Konec leta 1944 je bila Orožnova koča požgana, sredi julija pa bomo odprli novo kočo, ki je na podstavku nekdanje in po merah, načinu gradnje in obliki spominja na prvo kočo SPD.
Če vas zanima še kaj več, kupite zbornik našega društva. Dobite ga v nekaterih turističnih poslovalnicah v Bohinju.
Za PD Bohinjska Bistrica Ivan Veber
