Vsi planinci v gorah, koče pa zaprte

Slovenske novice, 01. julij 2022

POMANJKANJE DELOVNE SILE

Poletna sezona v visokogorju se je zaradi mile zime začela najmanj mesec prej. Planinska društva odgovarjajo, da za bolj zgodnje odprtje ni ekonomske podlage.

Zaradi mile zime se je letošnja poletna sezona v visokogorju začela kar mesec ali celo dva prej kot po navadi, zato je že več tednov v gorah precejšnje število planincev. Vendar pa se je kar precej planinskih koč odprlo z zamudo, nekaj jih je celo še vedno zaprtih. Med zadnjimi, ki odpirajo svoja vrata šele z jutrišnjim 1. julijem, so kar tri postojanke v neposredni bližini naše najbolj oblegane gore Triglava – planinski domovi Valentina Staniča, Planika in Dolič.

Mnogi ljubitelji gora so zaradi zaprtih koč sredi najlepše sezone precej razburjeni. Prejšnja leta so se koče v visokogorju odpirale že en vikend pred prazničnim dnevom državnosti, to je vsaj 18. junija, letos pa bo sezona, kljub predvidenemu izjemnemu obisku v visokogorju, očitno še krajša in rekordno velika množica planincev se bo morala zvrstiti v treh vikendih manj kot po navadi. Eden od razlogov za tako pozno odprtje je pomanjkanje delovne sile. Nekatera planinska društva so morala čakati na konec študijskih obveznosti, da so dobila dovolj mladih, ki bodo delali prek študentske napotnice.

PZS podpira podaljšanje odprtosti koč

Na Planinsko zvezo Slovenije (PZS) smo povprašali, kaj menijo o tako poznem odpiranju planinskih koč. Podpredsednik Martin Šolar nam je povedal, da se mnoga planinska društva (PD), ki upravljajo planinske postojanke, že več let spopadajo s težavami pri iskanju osebja za delo v planinskih kočah, in tako je tudi letos.

Razloži tudi, da je od planinskih društev odvisno, kako se bodo prilagodila razmeram in povečanemu povpraševanju: »Na PZS sicer podpiramo podaljšanje sezone odprtosti planinskih koč, seveda ob ustreznih vremenskih razmerah, a dejansko je odločitev o tem v rokah društev. Ta imajo seveda pri tem ekonomsko računico. Nobene zakonske podlage pa nima PZS, da bi jim odredila, od kdaj in do kdaj naj bodo odprti. Poznam kar nekaj svetlih primerov, ko so koče odpirali že pred začetkom uradne sezone in jih zapirali veliko pozneje. Bile so, na primer, sezone, ko se je koča pri Triglavskih jezerih odpirala že maja, lani pa je bil Vodnikov dom na Velem polju odprt kar mesec dni po tem, ko so se druge koče že zaprle.«

Čakali, da so jih spravili dol

Poklicali smo tudi na PD Javornik Koroška Bela, ki upravlja Dom Valentina Staniča pod Triglavom. Predsednica Olga Oven nam pojasni, da so res imeli zagato z osebjem, a da jim jo je uspelo rešiti in je zdaj oskrbniška ekipa že pripravljena. So pa postojanko vedno odpirali okoli 25. junija, ko se začnejo počitnice, saj menda prej ni dovolj obiska in se jim odprtje ne izplača. »To je visokogorje in vse tiste, ki se pritožujejo nad poznim odpiranjem koče, vabim, naj si pridejo pogledat, kako to v resnici izgleda. Tukaj nimamo elektrike, če si je sami ne naredimo, in voda ne priteče iz pipe, če je prej ne ulovimo v rezervoar. Preden kočo odpremo, je treba vse pregreti, odstraniti vlago in urediti, da sploh deluje, kar ni mačji kašelj. Na PD zelo preudarno pretehtamo, kdaj lahko kočo odpremo, da se nam bo izšlo. Ne moremo si privoščiti, da bi po odprtju zapadel sneg. Bila so leta, ko je zaradi sneženja v septembru vsa oskrbniška ekipa morala čakati en teden, da so jo spravili dol,« pripoveduje Ovnova in pri tem še pove, da bodo v primeru dolgoročne dobre vremenske napovedi sezono v septembru verjetno podaljšali za en teden.

Na Kredarici brez težav

Govorili smo tudi z oskrbnikom naše najvišje planinske postojanke, s Hermanom Uraničem iz Triglavskega doma na Kredarici, ki je odprt že tri tedne, saj je s svojo ekipo prišel na Kredarico že 9. junija.

Zaradi vseh zaprtih koč v okolici so letos na Kredarici morali kar takoj poprijeti za delo, kot sredi najvišje sezone, saj so se vsi planinci na poti na Triglav usmerili k njim. »Bili smo kar šokirani nad tako številnimi ljudmi, zato delamo na polno. To je sicer za nas in za PD Ljubljana Matica s finančnega vidika super, a na splošno bi bilo res smiselno razmisliti o podaljšanju poletnega obratovanja planinskih koč. Ne le da so planinske koče namenjene prav planincem, tudi zaslužek planinskih društev in oskrbnikov je ob zadnja leta povečanem zanimanju za hojo v hribe zagotovo lahko večji, česar pa se nekateri še ne zavedajo in se ne prilagodijo razmeram. A s tem le pljuvajo v lastno skledo,« je prepričan Uranič, ki ga ob začetku sezone skrbi le, da jim bo zaradi suše že kmalu zmanjkalo vode.

Pove nam, da težav z osebjem nimajo, saj se tako študentje kot tudi drugi radi vračajo in delajo na Kredarici. »Mnogi jamrajo, da ni ljudi za delo, a treba je imeti posluh za mlade, saj je delo v planinski postojanki zelo zahtevno. Vsakdo si lahko izračuna, da se v dolini enako zasluži s sedemurnim delovnikom, tukaj pa se dela od šeste ure zjutraj do poznega večera, vmes pa seveda imajo tudi počitek oziroma se izmenjujejo. To ni za tiste, ki mislijo, da bodo v hribe prišli malo na dopust. Tu imamo neke vrste big brotherja, saj si ves čas, tri mesece, omejen na manjšem prostoru, zato mora oskrbnik seveda poskrbeti, da med ekipo ne pride do napetosti, in omogočiti dobre razmere za delo. Seveda sem spada tudi plačilo,« pripoveduje.�

Tina Horvat