Vinko Modec

Planinski vestnik 2003/09

Vinko Modec (1908 – 2003)

Tiho in skoraj brez slovesa je odšel od nas eden izmed začetnikov sodobnega slovenskega alpinizma inž. Vinko Modec.
Plezati je začel v obdobju pred drugo svetovno vojno v Kamniško-Savinjskih Alpah. V njih sta z Borisom Režkom, znanim planinskim pisateljem, preplezala vrsto prvenstvenih smeri nad dolino Kamniške Bistrice in nad Okrešljem. Nove pristope v stenah je odlikovala navpičnost. To jih je bistveno razlikovalo od klasičnih smeri, ki so dotlej pri nas prevladovale. Z Borisom Režkom sta vpeljala tudi novo, za tisti čas moderno plezalno tehniko. Zgled so jima bili münchenski plezalci in njihove smeri v gorovju Wilder Kaiser na Tirolskem. Elita tedanjega sodobnega plezanja se je zbirala na plezalnih tečajih pod mogočno steno Fleischbanka, Vinko Modec in Boris Režek pa v Kamniški Bistrici pod Koglom in Rzenikom.
Pri premagovanju previsov je Modec uporabil svoj dvojni škripčev poteg in nakazal nove prijeme pri premagovanju navpičnih sten. Severna stena Štajerske Rinke in steber Križa, pa tudi druge smeri, so znani plezalni dosežki tistega obdobja. Skupaj z dr. Avčinom je plezal v steni Stefani na Olimpu – prestolu bogov. Druga svetovna vojna je žal preprečila nove vzpone, vendar Vinko ni odnehal. Z Borisom Režkom je preplezal Smer pod Stolpom v Skuti, ki je še danes ena najlepših smeri v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Z Vinkom Modcem sem imel priložnost smučati po Triglavskem pogorju. Najlepši spomin pa mi je ostal na plezanje po Čopovem stebru v severni Triglavski steni. Bil je izreden plezalec, odlikoval ga je eleganten slog. Ob izstopu zadnje, slovite prečnice je dejal: »Ta smer je mojstrovina!« Tu je treba pripomniti, da so imeli predvojni jeseniški in ljubljanski plezalci pogosto različne poglede …
Vinko Modec je bil v našem alpinizmu znanilec sodobnega razvoja. Skupaj z Borisom Režkom, Vlastom Kopačem in pozneje Marjanom Keršičem – Belačem in drugimi je bil vzornik povojnemu rodu mladih ljubljanskih alpinistov. Njegovo ime bo ostalo za vedno zapisano med njimi. Naš že legendarni alpinist Stane Belak – Šrauf je ob nekem predavanju o Himalaji ob koncu dejal približno takole: »Nas Slovencev ni niti za predmestje kakega velemesta, toda o nas govorijo po vsem svetu!« To je brez dvoma zasluga trdih plezalnih izkušenj v naših Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah. In ravno tu so alpinistične zasluge Vinka Modca nepozabne. Deloval je v svojem času. Mi smo mu sledili in poznejši rodovi so naš alpinizem popeljali v sam vrh svetovnega alpinizma. Ostal bo nepozaben.

Rado Kočevar

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja