Ko je bil 20. oktobra 1984 na francoski televiziji Antenne 2 prvič predvajan dokumentarni film Opéra Vertical, se je plezanje za trenutek preselilo iz sten v dnevne sobe. Režiser Jean-Paul Janssen je s tem filmom ustvaril prepoznavno vizualno predstavo, ki je plezanje prikazala ne le kot šport, temveč kot umetnost — kot vertikalno baletno predstavo, v kateri je glavni protagonist Patrick Edlinger, eden najbolj karizmatičnih plezalcev svojega časa.
Patrick Edlinger (1960 – 2012) – človek, ki je hodil po zraku
Edlinger, znan po svojem lahkotnem gibanju, izjemni kontroli telesa in filozofskem odnosu do plezanja, je v filmu prikazan v svojem naravnem elementu: v soteski Verdon, kjer se stene dvigajo več sto metrov nad reko. Njegovo plezanje je tiho, natančno, skoraj meditativno. Film se začne z njegovim treningom, nato pa se naveže z Jean-Paulom Lemercierjem v smeri L’Ange en décondécement (7a), kjer Patrick tudi pade, da bi prikazal pomen varovanja.
Sledi vzpon po smeri Le Septième Saut (7b+), ki zahteva tehnično dovršenost in psihično zbranost. A vrhunec filma je prizor, ki je postal antologijski: Edlinger se bos in brez varovanja vzpenja po smeri Débiloff, nad stotinami metrov praznine, ob spremljavi lirične glasbe Johanna Sebastiana Bacha — arije Wie Furchtsam Wankten Meine Schritte iz kantate BWV 33.
Glasba, ki govori o korakih
Izbor glasbe ni naključen. Arija govori o neprepričanju v zmožnosti — o dvomu, ki ga človek nosi v sebi, ko se sooča z neznanim. In prav to je bistvo filma: plezanje kot metafora za življenje, za iskanje ravnotežja med strahom in svobodo, med padcem in vzponom.
Film, ki je zaznamoval generacijo
Vertikalna opera ni le dokumentarec. Je vizualna meditacija, ki je plezanje povzdignila v estetski izraz. Edlinger ni le plezalec — je umetnik, ki riše po steni, ki diha z naravo in ki s svojim gibanjem pripoveduje zgodbo o človeku, ki se ne boji višine, temveč praznine v sebi.
Film je danes kulten. Ne le zaradi tehnične dovršenosti, temveč zaradi svoje sposobnosti, da gledalca povabi v svet, kjer je vsak gib premišljen, vsak oprimek izbran, vsak korak — tudi majav — del večje zgodbe. Plezalci so do danes vsekakor že presegli težavnost, ki jo je takratna generacija gojila, a prikaza niti slučajno ne, …?
