Savinjske novice, julij 1983
Njegov spomin sega tja v 14. leto svojega življenja, ko ga je boj za obstoj privedel med gozdne delavce. Drvaril je zdaj tu, zdaj tam. Od leta 1923 dalje pa je delal Anton Plesnik, danes star 82 let, pri gozdni upravi Marijingrada v Lučah. Sedaj živi na Rečici, kjer pridno prebira časopise in knjige. Razgovor z njim je bil zelo zanimiv.
Drvarji pri gozdni upravi so bili zdravstveno zavarovani, ne pa nezgodno. In tako je doletelo številne izmed njih, da so se pri delu poškodovali in pozneje ostali telesno pohabljeni. Anton Plesnik je pripovedoval, kako je bilo 21. januarja 1927, ko so spravljali les z Veže po riži v dolino. Čakali so noči, da je riža dodobra poledenela, po njej pa je drvel les v dolino. Ko so nekako okoli polnoči prenehali s spuščanjem in se napotili s »krampižerji« na nogah po riži navzdol, da bi si v bajti skuhali toplega čaja, je prišlo do velike nesreče. Delovodja je očitno pogrešil v danem povelju in po riži, po kateri so hodili drvarji, je iznenada pridrvel les. Nič hudega sluteči drvarji niso niti slišali drsečega lesu, ki je seveda drčal brez običajnega opozorila. Mraz je bil tako velik, da je škripalo pod nogami, to je še bolj pripomoglo k temu, da drvarji v riži niso uspeli uiti nesreči. Drveči les je tako v polnem naletu pokosil skupino delavcev. Na mestu sta umrla Franc Žager in Matevž Kosmač, oba iz Luč. Poškodovani pa so bili Primož Lojen, Ivan Breznik in Franc Zamernik, doma iz lučkega predela. Na posledicah je čez pol leta umrl še Primož Lojen. Tako je nesreča zahtevala kar tri mrtve. Zanimivo je, da zaradi dogodka niso uvedli preiskave in nihče ni bil poklican na odgovornost. Takrat pač niso prav nič skrbeli za varnost pri delu, je prizadeto dejal naš sogovornik.
Anton Prislan (?) je takoj, ko so začeli v lučkem predelu pripravljati delavsko organizacijo pristopil k JSZ (Jugoslovanska strokovna zveza), leta 1944 pa je postal borec NOV, sedaj preživlja svojo starost na Rečici, kjer je pred dolgimi leti kupil manjše domovanje.
A. Videčnik
