»Dandanes je tveganje bolj razkazano kot karkoli drugega. Ne verjamem, da bi kdo danes plezal z opremo iz preteklosti.«
Intervju, ki ga je opravil Samuele Doria z alpinističnim vodnikom Diegom Dellaijem
altra-montagna/blog: Kako pripovedovati o alpinizmu v času družbenih omrežij?
Kako govoriti o tveganju, ne da bi ga poveličevali?
In kako ohraniti kulturno in zgodovinsko dimenzijo gora v obdobju, ko prevladujejo hitri posnetki, viralni videi in adrenalinski presežki?
O tem razmišlja Diego Dellai, izkušen alpinist, gorski vodnik in tehnik helikopterskega reševanja (v Sloveniji letalec reševalec). Leta 2020 je skupaj z Marcom Toldom izdal plezalni vodnik Val d’Astico Verticale, posvečen najlepšim vzponom v Piccole Dolomiti. Njegov alpinistični opus je širok: od vzpona po ogromnem ledenem slapu v jami Brezno pod Velbom na slovenski strani Kanina, do klasičnih smeri v Treh Cinah (Comici-Dimai, Cassin, Spigolo Giallo) ter nove smeri Diretta 4 Gatti na severovzhodni steni Agnèra, za katero je prejel nagrado Silla Ghedina.
Tveganje kot pripovedni motor
Dellai ob vprašanju opozarja, da je pripoved o alpinizmu vedno nosila element junaštva in nevarnosti.
»Poglejte prvi vzpon na K2 – to je bila epska zgodba,« pravi. »Alpinisti so bili predstavljeni kot ljudje, ki premikajo meje, in sami so vedeli, da prevzemajo velika tveganja.«
A danes se je nekaj spremenilo. Ne zato, ker bi bilo tveganje večje, temveč zato, ker je bolj izpostavljeno. »Ne verjamem, da bi se kdo danes lotil določenih vzponov z opremo, ki so jo imeli nekoč. Jaz zagotovo ne bi splezal na Mali Dru z Bonattijevo opremo. Danes je tveganje pogosto razkazano, ne pa razumljeno.«
Od Honnolda do Red Bulla: zakaj se nevarnost prodaja
Dellai izpostavi primer Alexa Honnolda, ki je postal svetovna ikona zaradi dokumentarca o prostem solo vzponu na El Capitan. »To je zgodba, ki jo razume vsak – tudi tisti, ki o alpinizmu ne vedo nič. Vidijo človeka, ki pleza brez vrvi po ogromni steni. To je takojšnja fascinacija.«
Nasprotno pa Caldwellov epski projekt na Dawn Wall, kjer sta z Jorgesonom preživela dneve na steni in poskušala osvoboditi smer, nima enakega učinka. »Za alpinista je to senzacija. Za širšo javnost pa ne. Gre za tehnično, kulturno zgodbo, ki zahteva pozornost in razumevanje. Tveganje in adrenalin sta preprostejša za prodajo. To je logika Red Bulla: ni pomembno, kateri šport je, pomembno je, da je spektakel.«
Zakaj danes mladi začenjajo drugače
Dellai opaža, da se motivacije novih generacij razlikujejo. »Veliko mladih začne zaradi posnemanja. Vidijo fotografije, sledijo profilom, želijo objaviti svojo sliko s kul lokacije. Drugi začnejo bolj organsko – prek prijateljev, družine, lokalne skupnosti.«
Sam je začel pri trinajstih, ko je spremljal brata in skupino navdušencev, ki so opremljali smeri. »Takrat (še) ni bilo družbenih omrežij. Začel sem, ker mi je bilo lepo, ker sem bil del skupine. Danes pa vidim tudi ljudi, ki jim objavljanje ne pomeni nič – že sama prisotnost v gorah jim vzbudi pristna čustva.«
Kako pripovedovati o alpinizmu bolj celovito
Dellai verjame, da bi morali alpinisti in vodniki pripovedovati zgodbe, ki presegajo ocene, višine in čase. »Pomembno je, da ljudem približamo okolje, v katerem delamo, lepoto gora, zgodovino smeri. Zakaj ima neka smer določeno ime? Kdo jo je prvi splezal? Kakšna je bila njihova zgodba?«
To je po njegovem ključ do bolj zrelega odnosa do gora. »Alpinizem ni samo dosežek. Je tudi sanjanje, priprava, raziskovanje. Je romantična vizija, ki presega številke.«
Vloga gorskih vodnikov: med adrenalinom in kulturo
Dellai poudarja, da imajo gorski vodniki pomembno vlogo pri oblikovanju odnosa do gora. »Nekateri vodniki ponujajo hitro, adrenalinsko izkušnjo – in s tem ni nič narobe, ljudje so navdušeni. A to ni alpinizem. To je zabava.«
Drugi vodniki pa gradijo počasnejši, bolj refleksiven pristop. »To je vizija, ki omogoča, da se strast razvija skozi čas. Da se človek uči, raste, razmišlja. Da ne išče samo enodnevnega adrenalina, ampak dolgoročno razmerje z gorami.«
Zaključek: alpinizem kot kulturna praksa
Dellai nas spomni, da je alpinizem več kot šport. Je (súb ali pod?) kulturna praksa, ki združuje zgodovino, estetiko, skupnost in osebno rast. Tveganje je del te zgodbe, a ne njen smisel. Pravi izziv je najti način, kako o gorah govoriti tako, da ohranimo njihovo globino — in hkrati ne zapademo v past spektakla.
Kratek pogovor z Diegom Dellaijem o alpinizmu in o tem, kako se danes komunicira o gorah po podelitvi nagrade Pelmo d’Oro za aktivnosti v alpinizmu …
