Velike zgodbe

Kakšna sreča, da v gorah ni politike!
Da smo tam zgoraj lahko z vsem, kar je prvinsko.
Hans Hintermeier

Veličastna severna stena Zahodne Cine, v kateri je pred prvim uspehom obrnilo 27 navez

Hans Hintermeier in Sepp Meindl sta avgusta 1935 prišla ob vznožje Treh vrhov Lavareda z ambicijo poskusa prvega vzpona preko do tedaj nepreplezane severne stene Zahodne Cine. Do takrat je stena odbila sedemindvajset poskusov izrednih plezalcev tedanjega časa (Comici, Zanutti, Mary Varale, brata Dimai, Demetz, Carlesso, Sandri).
To pa so bili tudi časi, ko so takratni režimi nacionalsocializma (nacizma) in fašizma zelo skrbeli za športne zmage in tekmovali med seboj. Zato so italijanske oblasti takoj naročile skupini plezalcev Manipolo Rocciatori di Lecco (fašistična struja Pajkov iz Lecca), da pošlje najmočnejšo navezo za izzvanje Bavarcev. Riccardo Cassin in Vittorio Ratti sta se takrat ravno vrnila s počitnic, preživetih v plezanju v Dolomitih, obrnila ter ob spremstvu prijatelja Mina Rossija ponovno odpravila v kočo Auronzo.

Že naslednji dan sta vstopila v desnem boku rumene stene, skrita v megli, skrita pred Nemcema. Ko sta Hans in Sepp videla, da sta ju prehitela “domačina,” sta z odličnim, uglajenim načinom sprejela poraz, gostila Rossija v svojem šotoru in spremljala evolucijo Pajkov, prisiljenih v dva bivaka.
Po uspehu Cassina in Rattija pa so vsi skupaj praznovali. Hintermeier in Meindl sta potem izvedla prvo ponovitev in med vzponom naredila več fotografij (Cassin si fotoaparata takrat še ni mogel privoščiti).

Dvajset let kasneje pa je Cassin pisal svojo prvo avtobiografijo in iskal fotografijo iz stene Zahodne Cine. Spomni se je Hintermeierja, ki ga ni več srečal, izsledi naslov in mu pisal, če ima kakšno fotografijo.

9. decembra 1956 se mu je Bavarec odzval s pismom, objavljenim v Cassinovi knjigi, polni ljubezni do gora in pričanjem o tem, kakšna je bila vojna na strani poraženih – in izjemen mir.

Povzeto iz: Riccardo Cassin – sto obrazov velikega alpinista …