(* 29. maj 1935, † 31. oktober 2024)
Alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik, inovator, prvi predsednik Slovenskega gorniškega kluba dr. Henrik Tuma (1995)
Anton (Tone) Jeglič je bil ena najizvirnejših osebnosti slovenskega alpinizma druge polovice 20. stoletja. Čeprav je bil po poklicu elektrotehnik in univerzitetni profesor, je v gorah pustil sled, ki jo danes poznamo predvsem skozi zgodbe — saj sam ni pisal o svojih vzponih. Bil je del generacije, ki je v povojnih letih postavila temelje sodobnega slovenskega alpinizma, in eden tistih, ki so v gorah živeli z izjemno drznostjo, iznajdljivostjo in neukrotljivo radovednostjo.
Začetki: izjemen talent že kot otrok
Pri 11 letih je prvič stal na Triglavu. Pri 12 letih je sam preplezal Slovensko smer v Triglavski severni steni — brez soplezalca, brez izkušenj, z nekaj metrov vrvi in jabolkom v žepu. Pri 16 letih je z Alešem Kunaverjem ponovil Čopov steber, kar je bil za tisti čas izjemen dosežek.
V istem obdobju sta s Kunaverjem plezala tudi v Wettersteinu (Peters–Harringer, Schober–Kleissel), smeri VI. in VI+ stopnje, ki so veljale za najtežje v Evropi.
Že kot najstnik je bil eden najobetavnejših slovenskih plezalcev.
Najpomembnejši alpinistični dosežki
Prvenstvene smeri in ponovitve
1950–1955: številni vzponi v Triglavski severni steni, med njimi:
Prusik–Szalay, prvi zimski vzpon (1955), skupaj z Milanom Pintarjem — eden najbolj epskih zimskih vzponov v zgodovini Stene. Vzpon je trajal osem dni, z več bivaki brez opreme, z omrzlinami in dramatičnimi trenutki, ki so postali del legende.
Slovenski steber (ponovitev s Kunaverjem).
Steber Dedca (druga ponovitev).
Sfinga – več poskusov, kasneje preplezal Raz mojstranških veveric pri 65 letih.
Debela peč – ponovitve in prvenstvene smeri v obdobju mladosti.
Črne lope – prvenstvena smer z Markom Čarom (v dobrih dveh urah).
Škrlatica – prvenstvena smer levo od žlamborja (z Markom Čarom), v okviru iskanja in reševanja originalnega križa.
Tuje gore
Wetterstein (Nemčija/Avstrija) – najtežje smeri tistega časa.
Dolomiti – več klasičnih smeri.
Centralne Alpe – Chamonix, več poskusov v Grandes Jorasses.
Afrika – Mt. Kenya, prvenstveni zimski vzpon z ledenika (s Tonačem), posnet za kenijsko nacionalno televizijo.
Odprave
1976 – Trisul (7120 m) – član slovenske odprave.
Mt. Kenya – prvenstveni zimski vzpon.
Drugi raziskovalni in plezalni projekti v Afriki in Alpah.
Gorski reševalec in gorski vodnik
Tone Jeglič je bil dolgoletni član gorske reševalne službe.
Med drugim: sodeloval pri številnih zahtevnih reševanjih v Triglavski severni steni, izboljšal sodelovanje med postajami GRS, razvil prve radijske postaje za reševalce (boljše od takratnih policijskih), bil med pionirji turnega smučanja v Sloveniji (60.–70. leta), kot gorski vodnik (št. 25) je vodil domače in tuje goste, največ v Vratih.
Inovator in tehnični vizionar
Skupaj s Francetom Avčinom sta razvila: mini lavinsko žolno (oddajnik v ročaju smučarske palice, domet do 3 km), aluminijasto vrečo proti udaru strele, sodeloval je pri razvoju implantabilnega stimulatorja Ljubljana Implant, kasneje je za NATO razvijal naprave za odkrivanje eksplozivnih teles.
Vloga v gorniški skupnosti
1995: prvi predsednik Slovenskega gorniškega kluba dr. Henrik Tuma. Aktivno sodeloval pri ponovni oživitvi turnega smučanja v Sloveniji (60.–70. leta). Sodeloval pri opremljanju SZ stene Škrlatice s sidrišči (časovno okvirno v 80.–90. letih). Zavzemal se za vrnitev križa na Škrlatico (v spomin na Prevca, Wisiaka in druge alpiniste). Bil med ustanovitelji SGK Skala.
Anton (Tone) Jeglič je bil eden tistih alpinistov, ki jih ne opredeljujejo le smeri, temveč zgodbe.
Bil je pionir, raziskovalec, izumitelj, reševalec, vodnik in človek, ki je v gorah živel z redko kombinacijo drznosti in znanja.
