Velik zimski podvig nemških alpinistov

Direktna severna stena Eigerja končno premagana – Vrh sta prva dosegla Nemca Lohne in Strobel – Pogreb ponesrečenega ameriškega alpinista Harlina

Primorski dnevnik, 26. marec 1966

Hupfauer in Votteler na vrhu Foto: Karl Golikow

Kleine Scheidegg, 25. Nemška alpinista Lohne in Strobel sta danes popoldne po velikem naporu in tveganju življenja končno premagala direktno severno steno Eigerja in dosegla 3970 metrov visoki vrh gore Oba sta popolnoma izčrpana, kot je po radiu sporočil v oporišče v Kleine Scheideggu angleški alpinist Chris Bonnington, ki se je spustil na vrh Eigerja s helikopterjem. Ostali trije člani navezave Škot Douglas in Nemca Vottelers in Hupfauer, so le nekaj metrov pod vrhom in bodo vrh dosegli v teku noči.

Danes so v švicarski vasi Leysin pokopali truplo ameriškega alpinista Johna Harlina, ki je izgubil življenje pred tremi dnevi, ko je strmoglavil kakih 1000 m globoko z navpične stene Eigerja. Harlin je že nekaj časa stalno živel v Leysinu, kjer je vodi alpinistično šolo. Pogreba nesrečnega alpinista so se udeležili njegova mati, žena in oba otroka.

Tako se je po približno enem mesecu bivanja v steni in s smrtjo Amerikanca Johna Harlina, ki je strmoglavil v globino, zaključil prvi direktni zimski vzpon na severni steni Eigerja, ki predstavlja številne težave šeste stopnje in zlasti drobljivo in zamrznjeno skalo, ki je skrajno nevarna.
Alpinistični strokovnjaki si niso povsem soglasni glede tehnike plezanja, ki so se je poslužili zmagovalci stene. Klasični alpinisti so nasproti tako imenovaní »himalajski tehniki«, za katero je zlasti značilna obsežnost priprav in materiala, katerega se je poslužila odprava desetih Nemcev in petih Angloameričanov, ki so sodelovali pri tem podvigu. Strokovnjaki sodijo zato, da pomen tega vzpona ni toliko v sposobnosti posameznih plezalcev, kot predvsem v dokazu možnosti, kako dolgo je mogoče tudi v zimskih pogojih vztrajati v steni.
Najtežji del je skupino petih plezalcev, ki so dosegli vrh, čakal prav v zadnji fazi, ko je veter na vrhu gore pihal s hitrostjo 100 km na uro, temperatura pa je znašala manj kot 40 stopinj pod ničlo. Najhujšo bitko so alpinisti vodili prav pod vrhom, katerega so naskočili dvakrat. Na vrhu je alpiniste prevzel helikopter, ker so bili sami tako izčrpani, da ne bi mogli opraviti nevarnega spusta.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja