Ljubljana, 31. avgusta.
Včerajšnje slavje na Kamniškem sedlu je nadvse lepo uspelo. Že prejšnjo nedeljo bi morala biti proslava 30-letnice planinske koče, a ker je bilo slabo vreme, je bila preložena na včerajšnjo, ko je bilo vreme, kot bi ga naročili.
Že v soboto zvečer so začeli prihajati turisti, ki so si hoteli odpočiti na vrhovih kamniških velikanov. Noč je bila jasna, luna je svetila in planinci so prihajali vso noč. Niso spali, saj ni bilo v koči prostora za vse. Zvečer so šli skupno na vrh Sedla, kjer so kurili kres, peli in plesali. Odmevalo je v planinah, da se je čulo prav do pastirskih koč in še delj. Po lepi, zares prisrčni planinski slovesnosti, ki se je končala pozno v noč, so se tisti, ki so bili tako srečni, da so dobili prostor v koči, spravili k počitku, drugi pa so se spravili po skupinah kar na travo, prav po planinsko in peli do zgodnjega jutra. Vmes pa je prav pridno neki planinec raztezal harmoniko. Še se je vlekla megla po bližnjih vrhovih, mrzel vetrič je pihal sem od Kamnika, okrog koče pa je bilo vse živo. Planincev pa vse več in več. Okrog 10 pa je bilo Sedlo že kot mravljišče.
Do Bistrice se jih je mnogo pripeljalo z avtobusi, motorji, nič koliko je bilo koles, seveda so jo mnogi udarili kar peš. Res, da je vroče sonce žgalo, a ljubiteljev planin to ni motilo. Vztrajali so prav do vrha, dasi je pot dolga dobre tri ure. Na vrhu se je vsem prav prisrčno smejala oskrbnica Marinka in povabila vsakega, naj bo danes njen gost. Takole proti 11 je bilo na Sedlu že okrog 300 planincev, toda novi so prihajali še kar naprej. Ob 11 je g. Tavčar iz Grobelj opravil pri okusno okrašenem oltarju sv. mašo. Imel je na zbrane tudi cerkven govor, v katerem je poudaril, da imamo Slovenci zares lepe gore, da nas za nje mnogi zavidajo. Cerkev prav nič ne brani, če ljudje hodijo v planine. želi pa, kar je tudi njena zapoved, da vsak, ki gre na planine, gleda vedno na to, da bo tudi tedaj opravil svoje verske dolžnosti. Bog je planine ustvaril za ljudi in mi se mu moramo za ta veliki in lepi dar izkazati hvaležne.
Med sv. mašo je prav lepo prepeval pevski zbor »Lira« iz Kamnika pod vodstvom pevovodje g. Liparja Lipeta.
Po končani službi božji pa se je začelo pozdravljanje gostov. Najprej je govoril Kamničan g, dr. Trampuš, ki je navzoče najprisrčneje pozdravil in jim želel nekaj veselih in užitka polnih uric. Zahvalil se je planincem, ki so pripomogli k temu, da ta planinska koča slavi svoj tridesetletni jubilej. Za njim je govoril predsednik Osrednjega odbora iz Ljubljane g. dr. Pretnar, dalje predsednik zagrebškega in celjskega društva. Končno je še spregovoril kavarnar Koželj iz Kamnika. Nato pa so Lirjani zapeli še nekaj pesmi in zabava se je pričela.
V koči sami je bilo nabito polno gostov, drugi pa so se posedli okrog koče in tolažili svoje želodce s vsakovrstnimi dobrotami. Mnogi so se odpravili na bližnjo brano ali Korošico. Erjavškova Marička ter njeni bratje pa so imeli polne roke dela, saj takega navala na kočo, kot včeraj, še ne pomnijo. Tudi g. Kumar, najstarejši planinec, ki je prihitel, da osveži spomine na tista leta, ko je pomagal graditi kočo, da tako prijetno kot včeraj, na Sedlu še ni bilo.
Toda kmalu so se začeli odpravljati v dolino. Toda še ena postaja je bila. V Bistrici je nekdo začel spet igrati na harmoniko, in kjer je godba, tam je tudi ples. Mrak je legal na zemljo, ko smo se odpravili v Kamnik, vsi zadovoljni in veseli, da je proslava tako lepo uspela. Tam na Sedlu pa je bilo slišati petje in vrisk, zastava in mlaji pa so nas vabili, naj še pridemo, saj je tam tako lepo.
Slovenski dom, 31. avgust 1936
