V Valbiolu nad Vermigliom, v neposredni bližini prelaza Tonale, je italijanska vojska maja zaključila obsežno operacijo uničenja 42 kosov neeksplodiranega streliva iz 1. svetovne vojne, od katerih je bilo sedem napolnjenih s kemičnimi sredstvi. Akcija, poimenovana »Valbiolo 2026«, je bila izvedena z namenom zaščite prebivalstva in okolja na območju, kjer ostanki vojne še vedno redno prihajajo na dan zaradi taljenja snega, erozije in premikanja tal.
Operacijo so vodili pionirski inženirci 2. alpskega polka brigade Julia, skupaj s strokovnjaki Interforza logističnega tehničnega centra iz Civitavecchie, specializiranega za ravnanje s kemičnim strelivom.
V podporo so sodelovali: Poklicni gasilci Trenta, gozdarska služba avtonomne pokrajine Trento, Trentino Emergenza, Italijanski Rdeči križ, karabinjerji in gorska enota Guardia di Finanza.
Vsi so delovali v tesni koordinaciji z vojsko, saj je šlo za operacijo z visokimi varnostnimi zahtevami.
V Italiji je za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev (UXO), tudi zgodovinskih, pristojna vojska, natančneje: Esercito Italiano – Reggimenti Genio Guastatori (pionirski polki), Centro Tecnico Logistico Interforze (Civitavecchia) – specializiran za kemično strelivo, ob podpori civilnih služb. To je določeno z italijansko zakonodajo, ki vojaškim enotam nalaga obveznost odstranjevanja in uničevanja streliva iz 1. in 2. svetovne vojne.
V Sloveniji je za ravnanje z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pristojna: Enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) pri Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR).To so civilni strokovnjaki, ki delujejo v okviru sistema zaščite in reševanja, ne vojske.
Lokacija Valbiolo je bila izbrana kot najvarnejše mesto za uničenje, da bi se izognili transportu kemičnega streliva po dolini. Odločitev je bila sprejeta po usklajevanju med: Vladnim komisariatom za pokrajino Trento, Severnim teritorialnim poveljstvom vojske, občino Vermiglio.
Območje je bilo med operacijo zaprto v radiju enega kilometra, vzpostavljene pa so bile posebne tehnične procedure za ravnanje s kemičnimi granatami, ki zahtevajo drugačne protokole kot klasično strelivo.
Specializirane ekipe so delale v: zaščitnih oblekah, z namenskimi sistemi za dekontaminacijo, ob stalni prisotnosti sanitetnih in tehničnih ekip.
Vsak dan so po koncu operacij opravili meritve kakovosti zraka in tal, ki niso pokazale nobene kontaminacije. To potrjuje, da so bili postopki izvedeni pravilno in da okolje ni bilo ogroženo.
Območje Tonale–Adamello je bilo med 1. svetovno vojno eno največjih visokogorskih bojišč.
Vsako leto italijanska vojska odstrani več tisoč kosov neeksplodiranega streliva, ki ga še vedno najdejo pohodniki, lovci, planinci ali ga razkrijejo vremenske spremembe.
Posebej občutljivo je kemično strelivo, ki ga je Avstro-Ogrska uporabljala v zadnjih fazah vojne. Čeprav je več kot sto let staro, lahko še vedno predstavlja nevarnost.
Operacija Valbiolo 2026 je primer, kako vojska in civilne službe sodelujejo pri trajni sanaciji visokogorskega okolja, ki je zaradi zgodovine še vedno obremenjeno z ostanki vojne.
Gre za delo, ki ga italijanska vojska opravlja neprekinjeno, pogosto daleč od oči javnosti, a z neposrednim vplivom na varnost prebivalcev, planincev in naravnega okolja.
