Stol, glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik, avgust 1977
Ko je pred dobrim mesecem dni pripravljal življenjepis k dokumentaciji za dodelitev Titove štipendije, je tožil, da nima kaj napisati, češ saj imam še tako malo narejenega in preživetega v življenju. Danes, po njegovi tragični smrti, pa je zapis o dejavnostih in uspehih obsežen, čeprav mu je bilo komaj 26 let. Zaradi svoje skromnosti je vsa dela, ki jih je opravljal in udejstvovanja v neštetih organizacijah, smatral za samoumevna. V zadnjih letih je izredno aktivno delal v raznih družbenih dejavnostih. Bil je predsednik aktiva OO ZSMS Zg. Tuhinj, član občinske konference ZSMS Kamnik, aktivno je sodeloval v kulturno prosvetnem društvu, bil je član prostovoljnega gasilskega društva, ustanovni in aktivni član strelske družine.
Zelo aktivno se je ukvarjal tudi s športom, predvsem z alpinizmom, ki mu je med dejavnostmi pomenil največ. Z alpinizmom se je začel ukvarjati leta 1971, ko se je spomladi vpisal v alpinistično šolo in jo tudi uspešno opravil. Že istega leta je plezal v Poljskih Tatrah. Uspešno je prestal izpit za alpinista decembra 1972. Zaradi svojih uspehov in kvalitet je bil sprejet tudi med gorske reševalce v postaji GRS Kamnik in leta 1975 tudi opravil izpit za alpinističnega inštruktorja in gorskega vodnika. To leto je bil tudi načelnik AO Kamnik. Poleg raznih funkcij (gospodar AO, gospodar bivaka na Leganjih) je bil tudi član komisije za alpinizem pri PZS. Bil je tudi smučarski vaditelj in je zastopal alpinistični odsek na slovenskem alpinističnem smučarskem prvenstvu. V svoji plezalski karieri je opravil več kot 140 vzponov, pristopov in turnih smukov, med njimi tudi kopico takih, ki ga uvrščajo med najboljše jugoslovanske alpiniste zadnjih nekaj let. Bil je tudi kandidat za jugoslovansko alpinistično odpravo na Mont Everest leta 1979. Lansko leto pa je bil reprezentant Jugoslavije v ENSA v Chamomixu.
Rojen je bil leta 1950 v Ljubljani. V delovni organizaciji se je leta 1967 izučil za pohištvenega mizarja. Ob delu je dokončal TSŠ in se kot lesni tehnik lani vpisal v Višjo lesno šolo v Ljubljani ter dokončal I. semester. Kot kandidat za Titovo štipendijo je v kamniški občini edini izpolnjeval vse pogoje. V naši delovni organizaciji je delal v oddelku plastike, struženja in v operativni pripravi dela. Ob vsem delu in študiju je vedno našel čas za vsakogar, ki je kakorkoli potreboval njegovo pomoč in sodelovanje. Bil nam je prijeten tovariš, poštenega in odkritega značaja, predvsem pa dober sodelavec. Vsak ga je imel rad, zato ga bomo še toliko težje pogrešali.
R. Vidmar
