Alpinistične novice 35/1977

Radovljičani odšli v Iran

Včeraj ob 7. uri je prek Beograda in Bagdada odletela v Teheran dvajsetčlanska odprava planincev in alpinistov, ki jo je organiziralo PD Radovljica. Med sedmimi alpinisti sta najbolj izkušena Zvone Andrejčič (Radovljica) in Željko Perko (Tržič), tehnični vodja je Joža Peljhan, organizacijski Janez Pretnar, zdravnica pa Špela Kristan. Prvi teden se nameravajo posvetiti pogorju Alam-Kuh, ki se dviga do 4820 m visoko in ima zelo zanimive (toda krušljive) stene ter Takht-e-Solejmanu (Salamonov prestol, 4650 m), za zaključek pa imajo v načrtu še vzpon na najvišji vrh Perzije- Demavend (5670 m). Odpravo so finansirali v glavnem udeleženci sami, nekaj so dobili podpore, nekaj pa so iztržili s prodajo značk. Spalne vreče in šotore jim je posodila komisija za odprave v tuja gorstva PZS, radijske postaje pa so dobili v Iskri. Odprava, ki se namerava vrniti v domovino že 14. t. m., je prva organizirana v Radovljici, služila pa naj bi tudi pridobivanju izkušenj za kako pomembnejšo leta 1980, ko bo PD Radovljica slavilo 85-letnico obstoja.

Celjani v Dolomitih
Celjski alpinisti (8), ki so se pred dnevi vrnili iz italijanskih Dolomitov, niso imeli sreče z vremenom. Namesto v steno Marmolade so se zato najprej podali v skupino Palla, kjer so preplezali zahodno steno Rossete in smer Via Garba (IV-V) ter »Raz tančic«, med povratkom pa so obiskali še skupino Treh Cin. Črepinšek in Zupanc sta ponovila Cassinovo smer v Picolissimi (VI, A1), Franček Knez in Aco Pepelnik pa (25. m 26. avgusfa) »največjo streho« v Zahodni Cini (VI, A4). Plezanje v Dolomitih jim je omogočilo podjetje Tehnomerkator iz Celja.

Podrobnosti o odpravi »Taurus 77«
Na pot so se odpravili 30. julija s štirimi osebnimi avtomobili in kombijem, ki jim ga je posodila TAM. 19-članska odprava je bila 3. avgusta že v vasi Karsanti, kjer so najeli kamion do vasi Barazame, ki jo je kljub slabi cesti dosegel tudi kombi. Po treh dneh in težavah z vodiči mul, so v soboto ob jezeru (na višini okoli 3000 m) Karagoll postavili bazo. V nedeljo pa so že pričeli z vzponi in potem plezali neprekinjeno osem dni.
Stene v verigi Karagoll dagi (ta na severu omejuje pogorje Torosan), kjer so plezali, so visoki med 200 in 450 m, skala je dokaj kompaktna, vendar nudi dovolj možnosti za zabijanje klinov. Skupno so opravili kar 107 vzponov in pristopov, med njimi tudi 26 prvenstvenih (I. do V. težavnostne stopnje). Naj višji dosežen vrh je bil Kizilvar (3654 m).
V ponedeljek 16. avgusta jih je čakal že kamion in domov so se vrnili (ob sredozemski obali in skozi Bolgarijo) v nedeljo 21. avgusta dopoldan. Bila je to že druga mariborska odprava (za lansko v Kavzkaz, ki jo je organiziral AO Kozjak), organizator je bil PD TAM, vodja pa Davorin Podnebšek. Zaradi dolžine poti (okoli 6000 km) in težav v zvezi z njo ter delovanjem v neobljudenih in redko obiskanih gorah, so si pridobili dragocene izkušnje. In na decembrskem srečanju štajerskih ter koroških alpinistov upajo, da bodo poleg diapozitivov lahko pokazali tudi že barvni film.

Vzponi v domačih gorah
Stane Klemenc (Domžale) in Bojan Pollak (Kamnik) sta 13. avgusta preplezala novo smer v JV steni Kalške gore (1160 m, III, ura in pol), katere izstop je okoli 100 m stran od glavnega vrha.
V sredo, 24. avgusta sta Bojan Brvar in Jani Kozjek (oba Matica) plezala v vzhodni steni Dedca (levo od Šarine poči) smer, ki poteka po značilni grapi (III/I-II) in drugo čez značilne plati (III+/II-III).
Slavko Frantar in Dušan Markič (oba Tržič) sta v soboto in nedeljo opravila prvo ponovitev smeri posvečene Metodu Grošlju v Planji. Bivakirala sta v zgornjem delu sten, drugi dan pa sta izplezala v dežju. Plezala sta skupno 15 ur in potrdila oceno V+, A2.
Marko Šurc, načelnik AS »Plešivc« iz Bohinja, je sporočil podatke o treh prvenstvenih vzponih, ki jih je sam opravil avgusta. Bohinjskosmer (IV, 350 m, 2 uri) v S steni Mišelj vrha in »Police« (II) v isti steni je preplezal 16., Osrednji steber (III, 160 m) v Jezerskem Stogu pa 7. avgusta.
Dorči Kofler in Jože Martinjak sta 27. avgusta v dveh urah in pol ponovila Jugov steberv Kalški gori (?).
Izvedeli smo tudi katera naveza je v nedeljo 21. avgusta kljub slabemu vremenu preplezala Sfingin obraz. Bila sta to Lesjak (AO Celje) in Čulk (ŠAO).

Alpinistični vodič
Zlatko Smerke, ki je letos poleti prebil skoraj dva meseca v Črni gori, kjer je zbiral gradivo za svojo serijo treh plezalnih vodnikov, je sporočil, da je prva knjiga končno dotiskana in da čakajo le še na plastificiranje ovitka. V 10 dneh upa, da bodo prve vodnike že lahko razposlali. Vsi trije vodniki bodo imeli podoben ovitek (v rdečkasto vijoličasti barvi) le z različnimi fotografijami plezalnih detajlov na prvi in zadnji strani. Na prvi strani bo razen tega še seznam ostenij, ki jih knjiga obravnava in na notranji strani ovitka pregledna skica.

Vzponi Sarajevčanov
Tudi sarajevski alpinisti letos v Alpah niso imeli posebne sreče z vremenom. Naveza treh je poskušala vzpon v Lys- kammu, toda morali so obrniti in so se lahko povzpeli le na Monte Roso. 20. julija je Žalica sam preplezal Contaminovo smer v Taculu. Muhamed Gafič in Slobodan Žalica sta 22. julija preplezala še Sentinelle Rouge v Brenvi (Mt. Blanc). Toda med sestopom je zadnji padel in v razpoki 12 ur nezavesten visel z glavo navzdol. Po 16 dneh zdravljenja v Chamonixu pa si je zaradi dobre kondicije povsem opomogel. Razen teh vzponov se je šest članov AS Željezničar povzpelo na Mt. Blanc, eden pa tudi na Mt. Blanc du Tacul.

Malo podatkov o hrvatskih alpinistih
O vzponih hrvaških alpinistov v letošnji sezoni praktično ni mogoče dobiti podatkov. Znanih je le nekaj pristopov v Alpah (Ortler, Matterhorn), naveza Ganza-Ognjančevič pa je plezala S steno Fuscherkarkopfa in Bergler Rine. Nekateri (z Reke, Varaždina …) so bili tudi v slovenskih gorah, toda – nagajalo jim je vreme.

Mednarodni tabor »Pamir 77«
Na mednarodnem alpinističnem taboru pod Pikom Lenina je letos kar 167 alpinistov iz 11 držav Evrope, Azije in Amerike (prvič iz Mehike). Ali je potem kaj čudnega, če ugotavljajo, da se je doslej na Pik Lenina (7134 m) povzpelo že več ljudi kot na vseh ostalih 170 sedemtisočakov!?
Iz SZ tudi poročajo o »rekordni« reševalni akciji. Na pomoč je poklicala skupina sovjetskih alpinistov, ki je plezala na Pik Pobeda (7439 m) v Tjanšanu. Iz Dušambe jim je v pomoč takoj poletel helikopter »Mi-4«, ki jih je brez večjih težav odnesel z višine 6000 m (!) v bazo Džirgital. To je verjetno doslej največja višina, na katero se je uspel spustiti helikopter in spet poleteti.

50 let PD Slov. Konjice
Planinsko društvo Slov. Konjice priredi slovesno proslavo 50. obletnice ustanovitve društva z razvitjem prapora v nedeljo 4. septembra. Začetek ob 10. uri pri planinskem domu na Rogli. Odhod posebnih avtobusov iz Slov. Konjic na Roglo bo ob 6.30 in 8.30, povratek pa ob 16. in 16. uri.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja