Prispevek o stanju v vojski: med idealom odpornosti in realnostjo ranljivosti
V času, ko posamezniki, rekreativci iz čiste potrebe po uživanju dan za dnem hitreje kot kdajkoli plezajo na najvišje vrhove, se hkrati na drugi strani odvijajo prizori, ko s helikopterji vse pogosteje prevažajo obnemogle, izčrpane, podhlajene in včasih celo poškodovane z gora. Prav tako se razgalja krhka pripravljenost tistih, ki bi morali biti (v polvojnem stanju) najbolj usposobljeni – vojakov. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je: Ali se je slaba pripravljenost zajedla tudi v vojsko – institucijo, ki naj bi bila sinonim za disciplino, odpornost in pripravljenost? Ker seveda v Sloveniji kočljivi prizori zlepa ne bodo prišli v javnost (tudi zaradi: sistemske turistične agencije), so zgovorni primeri iz tujine, …
Drama na Großvenedigerju: simptom širšega problema
Marca letos se je med vojaško vajo avstrijskih oboroženih sil na Großvenedigerju zgodila nezgoda, ki je sprožila val kritik in sodni postopek. 47-letni vojaški in gorski vodnik je med gorsko smučarsko turo vodil 13 rekrutov iz salzburške vojašnice. Kljub poslabšanju vremena – sneženju, megli in ledenemu vetru pri -6 °C – ture ni prekinil. Posledice so bile: eden od rekrutov je padel v razpoko, drugi je utrpel ozebline druge do četrte stopnje na šestih prstih.
Reševalna akcija na več kot 3000 metrih je bila izjemno zahtevna. Helikopter sprva ni mogel vzleteti, zato je posredovala gorska policija. Dogodek je sprožil obtožnico za malomarnost in razpravo o odgovornosti poveljujočih, pa tudi o sistemski pripravljenosti vojaških enot za delovanje v ekstremnih razmerah … krone.at – Drama am Berg: Soldat nach Übung vor Gericht
Vojaška vaja ali turistična avantura?
Primer Großvenedigerja ni osamljen. V zadnjih letih se pojavlja trend, kjer se vojaške vaje v gorah (v naravnem okolju) vse bolj približujejo turističnim avanturam, pri čemer se zdi, da manjka temeljna presoja tveganj, realna ocena sposobnosti udeležencev in spoštovanje naravnih sil. Vojska, ki naj bi bila pripravljena na najhujše scenarije, se v gorah pogosto znajde presenečena – tako kot nekoč ob začetkih spopadov.
Ob tem ne gre spregledati, da se v vojske zlivajo ogromna sredstva. Tehnologija napreduje, oprema je vrhunska, a človeški faktor – fizična in psihična odpornost – pogosto zaostaja. Rekruti niso več kaljeni v naravi, temveč v simulacijah za ekrani. Gora pa ne simulira – gora zahteva. Ostajajo le filmski junaki, …
Med dvema svetovoma: elitni posamezniki in sistemska ranljivost
Na eni strani imamo torej vrhunske posameznike, ki v rekordnih časih osvajajo vrhove, na drugi pa sistem, ki proizvaja kader, ki se v naravi sesuje. Ta razkorak je zaskrbljujoč. Vojska bi morala biti zgled pripravljenosti, ne pa vir reševalnih intervencij.
Dogodki, kot je nezgoda na Großvenedigerju, nas opominjajo, da odpornost ne izhaja iz uniforme, temveč iz izkušenj, presoje in spoštovanja narave. Generacij maminih sinčkov, ki se jim ni bilo treba soočiti z letnim (in več) “zabijanjem časa” med služenjem domovini, se ne bo kar tako spremenilo. Vojska sama ne more več prevzgojiti kadra in je postala ranljiva – ne le v gorah, temveč tudi v spopadih, za katere naj bi bila pripravljena. Vse se (le) ponavlja, le nič se ne naučimo … beri tudi: Škandalozno sojenje v zvezi z “afero lulanje” v vojski – kako daleč so pripravljeni iti naborniki, da bi ponaredili teste za droge.
Copilot
