Darko Berljak: »Agencije zarađuju, a mi o vlastitom trošku gradimo skloništa« — Hrvaško planinstvo med prostovoljstvom, ekološko odgovornostjo in pritiskom turistične komercializacije
Darko Berljak, nekdanji alpinist, gorski reševalec in dolgoletni dužnosnik HPS‑a, ki je leta 1976 kot prvi v tem delu Evrope diplomiral iz področja planinskega turizma, zaključuje svoj drugi neprofesionalni mandat na čelu najstarejše športne organizacije na Hrvaškem. V obsežnem pogovoru za Novi list razkriva, kako se hrvaško planinstvo sooča s klimatskimi spremembami, neolimpijskim statusom v športni politiki (hrvaški tekmovalci ne dosegajo takšnih uspehov kot npr. slovenska Janja G.), neurejenimi odnosi z državo in pritiskom turističnih agencij, ki planinske objekte uporabljajo kot del svojih komercialnih programov.
Klimatske spremembe in prilagoditev planinskih objektov
Berljak opozarja, da se njihove koče že soočajo s posledicami segrevanja — na Zavižanu poleti ni več dovolj deževnice, zato se voda dovaža s cisternami. Podobno kot v Sloveniji, kjer je izginotje triglavskega ledenika spremenilo delovanje doma na Kredarici, se tudi na Hrvaškem iščejo trajnostne rešitve: manjši objekti, racionalna raba vode, ekološki sistemi čiščenja in poudarek na planinskih kočah.
HPS je v novi Strategiji razvoja 2026–2030 določil, da bo težišče prihodnjega razvoja prav v gradnji in vzdrževanju sklonišč, ki so odprta, nezaklenjena in namenjena varnosti v gorah. Berljak poudarja, da so koče »najmanj škodljiva za okolje in edino jamstvo varnosti v slabem vremenu«.
Strategija razvoja: varnost, infrastruktura, izobraževanje
Strategija HPS‑a predvideva: povečanje varnosti planincev, trajnostno upravljanje infrastrukture, izboljšanje izobraževanja in vodiške službe, krepitev prostovoljstva in komunikacije z javnostjo.
V akcijskem načrtu do leta 2030 je opredeljenih 46 konkretnih ukrepov, od digitalizacije poti do QR‑kod na kažipotih in virtualnega usposabljanja markacistov. HPS je v zadnjih treh letih uredil 3.400 km poti, postavil 3.000 novih kažipotov in obnovil 42 objektov, pri čemer je iz državnih sredstev pridobil več kot 1,1 milijona evrov.
Ekološka trajnost in evropska konferenca
Poseben poudarek je na ekološki trajnosti domov — sistemih za čiščenje vode, zmanjšanju porabe energije in dostopnosti pitne vode. HPS bo jeseni gostitelj prve evropske konference o planinskih objektih, ki jo organizira EUMA (European Union of Mountaineering Associations).
Neurejeni odnosi z državo in javnimi ustanovami
Berljak kritično opisuje, kako je država šele nedavno uredila lastništvo planinskih domov na državnem zemljišču. Po novem zakonu so upravljavci javne ustanove parkov, HPS pa ostaja uporabnik brezplačno in za nedoločen čas. Čeprav je to »najmanj slab model«, opozarja, da je s tem »izbrisana večdesetletna prostovoljska skrb planinarjev«, ki so objekte gradili in vzdrževali, ko država zanje sploh ni vedela.
Še večji problem je pri planinskih zavetiščih, ki jih javne ustanove pogosto nočejo prevzeti v upravljanje, kar ogroža varnost obiskovalcev. Berljak opozarja, da je »trenutna nesređena situacija velika grožnja varnosti v gorah«.
Sodelovanje s HGSS‑om
HPS in Hrvatska gorska služba spašavanja (HGSS) tesno sodelujeta pri gradnjizavetišč, izobraževanju in preventivi. HGSS lahko po pravilniku postavi zavetišče(bivak) brez gradbenega dovoljenja, če je to nujno za varnost, nato pa upravljanje prepusti najbližjemu planinskemu društvu. Vse zavetišča v zadnjih 20 letih so nastala po tem modelu.
Kritika turističnih »agencij«
Najostrejši del Berljakovega intervjuja je usmerjen proti komercialnim pustolovskim turističnim agencijam, ki v svoje programe vključujejo nočitve v planinskih zavetiščih in bivakih. Ti objekti so odprti in brezplačni, zato jim HPS ne more prepovedati uporabe, a agencije zaračunavajo visoke kotizacije udeležencem svojih tur, medtem ko planinci sami na lastne stroške gradijo, vzdržujejo in čistijo te objekte.
Berljak pravi: »Oni na tome zarađuju, a mi na svoj trošak gradimo, uređujemo i brinemo za tekuće održavanje.«
Njegova kritika torej ni usmerjena proti planincem ali društvom, temveč proti komercialnemu turizmu, ki uporablja planinsko infrastrukturo kot tržno blago, ne da bi prispeval k njenemu vzdrževanju. Gre za opozorilo, da se meja med planinarstvom kot prostovoljno dejavnostjo in turizmom kot industrijo nevarno briše.
Zgodovinski kontekst in prostovoljstvo
HPS je bil ustanovljen leta 1874 kot Hrvatsko planinsko društvo — deveti nacionalni planinski savez na svetu. Danes združuje 340 organizacij, 43.627 članov in več kot 8.000 km urejenih poti. V 25 letih je iz članarin vložil 7 milijonov evrov v objekte, vse na prostovoljski osnovi.
Berljak poudarja, da je prostovoljstvo temelj hrvaškega planinarstva in da »država pogosto pozablja, da so planinci največja nevladna organizacija za varstvo narave«.
Zaključek: med prostovoljstvom in komercialnim pritiskom
Intervju razkriva napetost med prostovoljno naravo planinarstva in komercialnim pritiskom aktivnehg turizma. Berljak opozarja, da se planinska infrastruktura ne sme spremeniti (zgolj) v tržno blago, saj je njen namen varnost, dostopnost in ohranjanje narave.
Njegova kritika »agencij« je torej kritika turistične industrije, ki uporablja planinske objekte in poti kot del svojih produktov, ne da bi prevzela odgovornost za njihovo vzdrževanje. Za HPS pa ostaja ključno: graditi zavetišča, ohranjati prostovoljstvo in zagotoviti, da bo planinarstvo ostalo neprofitno, varno in ekološko odgovorno.
