Slovenski alpinizem 2008
Tukuche Peak 6920 m
Trajanje: od 02. oktobra 2008 do 08. novembra 2008.
Člani odprave: Matjaž Šerkezi (vodja), Miha Habjan (tehnični vodja), Luka Ajnik, Matjaž Dušič, Matevž Jerman, Jernej Knop, Igor Kremser, Andrej Pahovnik, Jan Pinter, Davor Rozman, Marsel Šnepf in Karel Završnik.
Spremljevalna ekipa: zvezni oficir Ishwar Poudel, sirdar Padam Tamang, kuhar, pomočnik kuharja, nosač med bazo in Marpho.
Tudi v letu 2008 je KOTG PZS organizirala tabor za mlade alpiniste v Himalaji, ki se ga je udeležilo dvanajst Slovencev. V preteklosti je bil cilj odprave 7075 m visoki Satopan v Garvalski Himalaji na severu Indije, tokrat pa se je KOTG odločila za vrh Tukuče v pogorju Daulagirija v Nepalski Himalaji. Odprava je bila namenjena mladim perspektivnim alpinistom za nabiranje prvih izkušenj v visokih gorah Himalaje.
Časovni potek odprave:
02. 10.: Odhod z Brnika do Moskve.
03. 10.: Moskva-Delhi.
04. 10.: Delhi: težave z birokracijo zaradi nepotrjenih letalskih vozovnic.
05. 10.: Delhi: težave z birokracijo zaradi nepotrjenih letalskih vozovnic. Popoldne polet proti Katmanduju. Še isti dan Šerkezi uredi birokracijo na Ministrstvu za turizem in pridobi vsa potrebna dovoljenja.
06. 10.: Priprava opreme za odpravo.
07. 10.: Katmandu-Pokara-Beni, ki je izhodišče za pohod proti baznemu taboru.
08. 10.: Beni-Tatopani (1190 m).
09. 10.: Tatopani-Gasa (2010 m).
10. 10.: Gasa-Marpha (2670 m).
11. 10.: Marpha-Yak Karka (3680 m).
12. 10.: Yak Karka-Baza Hidden Valley (5040 m). Jernej Knop ostane na Yak Karki zaradi težav s prebavo.
13. 10.: V bazo pride tudi Jernej Knop. Kremser, Pahovnik in Dušič se dvignejo za sto metrov.
14. 10.: Habjan, Završnik in Šerkezi se povzpnejo na French Pass (5360 m). Šerkezi nadaljuje na koto 5824 m proti Sita Chuchuri (6611 m). Šnepf gre na nemški T1 (5650 m). Jerman in Rozman gresta na mali Tukuče do višine 5500 m.
15. 10. Habjan, Kremser, Završnik, Knop in Šerkezi se povzpnejo na Dampus Peak. Habjan in Knop se obrneta na vršnem grebenu (5800 m). Ajnik, Dušič, Pahovnik in Pinter gredo na Dampus Peak, kjer na višini 5750 m postavijo šotor in prespijo.
16. 10.: Ajnik, Pahovnik in Pinter gredo na Dampus (6012 m). Dušič sestopi v bazo. Jerman in Rozman se dvigneta do višine 5750 m proti nemškemu T1. Šnepf se povzpne na višino 5700 m proti Dampusu.
17. 10.: Počitek v bazi za vse člane.
18. 10.: Habjan, Dušič, Knop, Završnik, Kremser in Šerkezi postavijo v zelo slabem vremenu dva višinska šotora na višini 6000 m na Tukuče (slovenski T1). Habjan in Završnik se vrneta v bazo, ostali štirje prespijo na T1. Ostali člani počivajo v bazi.
19. 10.: Dušič, Knop, Kremser in Šerkezi se vrnejo v bazo. Šnepf gre do nemškega T1. Rozman in Jerman se povzpneta do slovenskega T1 in tam prespita. Ob 10.30 gredo iz baze Pahovnik, Ajnik in Pinter z namenom, da brez spanja na T1 dosežejo vrh Tukuče. Pinter zaradi mraza ostane v T1, Pahovnik in Ajnik nadaljujeta po grebenu proti vrhu.
20. 10.: Pahovnik in Ajnik nadaljujeta po grebenu vse do opasti na vrhu grebena, ki ju ustavi, ker nimata ustrezne opreme (vrvi in sablje). Sestopita v bazo.
21. 10.: Po spoznanju, da vzpon po grebenu zaradi naklonine, snežnih razmer, vetra in vršne opasti ne bo tako enostaven, kot so pričakovali, se odločijo, da težja mesta opremijo z vrvmi, ki so jih na gori pustile druge odprave. Habjan, Kremser, Završnik, Knop, Dušič in Šerkezi gredo do T1 in s seboj nesejo vrvi in ostalo opremo. Gredo do višine 6360 m in napeljejo 40 metrov vrvi.
22. 10.: Jerman, Rozman, Pinter, Pahovnik in Ajnik gredo na T1. Ostali počivajo v bazi.
23. 10.: Šnepf se povzpne na Dampus. Jerman, Rozman in Pinter zaradi mraza in slabega počutja sestopijo v bazo. Ajnik in Pahovnik ob 15. uri dosežeta glavni vrh Tukuče (6920 m) in sestopita v bazo. Habjan, Završnik, Kremser, Dušič, Knop in Šerkezi gredo na T1.
24. 10.: Habjan, Završnik, Dušič in Šerkezi se lažje zastrupijo s plinom (gorilnik ni dobro izgoreval, ker je bil pokvarjen). Habjan, Dušič, Kremser in Završnik sestopijo v bazo. Šerkezi vseeno nadaljuje z vzponom na vrh in skupaj s Knopom ob 13. uri doseže Zahodni Tukuče (6890 m). Še isti dan se vrneta v bazo.
25. 10. Pinter, Završnik in Knop se povzpnejo na Tapa Peak (6000 m). Rozman in Jerman se povzpneta na Dampus peak. Habjan in Dušič se povzpneta na Dampus Pass (5100 m).
26. 10.: Vsi člani počivajo v bazi.
27. 10.: Vsi člani počivajo v bazi.
28. 10.: Ajnik, Pahovnik in Dušič gredo na French Pass in naprej proti Sita Chuchuri. Gredo z namenom, da bi vstopili v SV steno Sita Chuchure. Prespijo na višini 5400 m. Habjan, Kremser, Završnik, Jerman, Rozman in Šnepf gredo na T1, kjer prespijo.
29. 10.: Ajnik in Dušič gresta pod steno Sita Chuchure, kjer zaradi pršnih plazov ugotovita, da razmere za vzpon niso primerne. Skupaj s Pahovnikom se dvignejo na koto 5824 m, nato pa se vrnejo v bazo. Habjan, Kremser, Završnik, Rozman, Jerman in Šnepf se vzpnejo proti vrhu Tukuče. Zaradi orkanskega vetra se Jerman, Rozman in Šnepf obrnejo na grebenu (6400 m). Habjan, Završnik in Kremser nadaljujejo z vzponom, a se zaradi vetra obrnejo na višini 6620 m. Vseh šest podre T1 in sestopi v bazo.
30. 10.: Pospravljanje baze. Prihod nosačev.
31. 10.: Odhod iz baze proti Marphi.
01. 11.: Marpha.
02. 11.: Treking Marpha-Jomoson.
03. 11.: Polet z letalom iz Jomosoma do Pokre in z avtobusom v Katmandu.
04. 11. – 06. 11.: Katmandu.
07. 11.: Odhod proti Delhiju in Moskvi.
08. 11.: Prihod na letališče Jožeta Pučnika in zaključek odprave.
